V okviru rednega februarskega zasedanja DZ-ja so soglasno sprejeli tudi resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo do leta 2007.

Testen je postal predsednik sodišča za dobo šest let ob takojšnjem imenovanju. Ob kandidaturi je vložil program dela, v katerem navaja, da je premajhna učinkovitost in z njo povezani sodni zaostanki edini resen problem sodstva. Za povečanje učinkovitosti predlaga izvajanje že vpeljanih ukrepov.

Na vrhu najvišjega sodišča v državi je zamenjal Marka Šorlija, ki je kot vršilec dolžnosti te funkcije vodil to sodišče od lanskega julija. Takratni predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger se je v tistem času poškodoval in odšel na bolniško. Testen je, preden ga je pravosodni minister Ivan Bizjak predlagal državnemu zboru v imenovanje, dobil podporo sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča, na seji parlamentarne mandatno-volilne komisije pa je prejel 13 glasov poslancev od 18 prisotnih.

Dogovor o kulturi
Kulturna ministrica Andreja Rihter je dejala, da je bilo v pripravo programa za kulturo vloženo veliko strokovnega znanja in medresornega sodelovanja. Kot je še poudarila, je potekala strateška razprava, ki je vodila k pridobitvi strateškega dokumenta, katerega temelj je najširši strokovni dogovor o kulturi.

Resoluciji je nasprotoval Zmago Jelinčič iz SNS-a, ki meni, da bi bilo mogoče sprejemanje programa v tem času razumeti tudi kot del "predvolilnega golaža". Jelinčič tako meni, da je ministrstvo za kulturo v zadnjem mandatu za kulturo naredilo malo oziroma nič. France Cukjati je v imenu poslanske skupine SDS-a povedal, da je v predlogu resolucije sicer veliko dobrega, manjka pa mu opredelitev nacionalnega interesa. Jožef Školč iz LDS-a pa je menil, da je sprejetje omenjenega dokumenta po eni strani olajšanje, po drugi pa past za kulturo, saj resolucija tudi določa položaj države na področju kulture in "obseg zlate kletke, v kateri bi se vsi radi znašli".

Kako zmanjšati uporabo drog?
DZ je sprejel tudi resolucijo o nacionalnem programu o drogah do leta 2009. Poskušal bo zmanjšati škodo, ki nastaja zaradi uporabe drog, ter vzpostavlja programe preprečevanja odvisnosti. Program temelji na stališču dekriminalizacije uporabnikov drog, je dejal minister za zdravje Dušan Keber. Zlasti opozicijske poslanske skupine pa so v predstavitvi stališč še pred sprejetjem resolucije izražale nestrinjanje s prenosom nalog urada za droge, doslej urada vlade, na ministrstvo za zdravje.

Poslanci za e-poslovanje
Sprejeta je bila tudi novela zakona o e-poslovanju in e-podpisu. Z njo se vzpostavljajo pravne podlage za vključitev elektronskih potrdil na identifikacijske dokumente, omogoča pa tudi oblikovanje elektronske osebne izkaznice. Elektronsko potrdilo bo omogočilo povezavo med centralnim registrom prebivalstva kot matično evidenco imetnika posameznega elektronskega potrdila in evidenco elektronske identifikacijske oznake potrdila, ki omogoča najustreznejši način identifikacije imetnika.

Avtoceste vreča brez dna
DZ je sprejel tudi resolucijo o nacionalnem programu gradnje avtocest, ki predvideva gradnjo skupno več kot 570 kilometrov cest. 539 kilometrov bo avtocest in hitrih cest, 34 kilometrov pa bo drugih državnih cest. Program bo državo veljal 5,4 milijarde evrov, do leta 2013 pa bo treba zagotoviti še 3,5 milijarde evrov. Hrbtenica avtocestnega omrežja naj bi bila dokončana leta 2008, celotni program pa pet let kasneje. Avtocestna povezava od Maribora do Kopra naj bi bila dokončana do turistične sezone 2005, do konca leta 2007 pa tudi navezava hitre ceste skozi Vipavsko dolino, do konca leta 2008 pa naj bi bila dokončana avtocestna povezava od Karavank do Obrežja.

Tudi o KGZS-ju in carinah EU-ja
Poslanci so tudi sprejeli zakon o izvajanju carinskih predpisov EU-ja ter novelirali zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici. Za člana državne revizijske komisije je DZ imenoval Francija Kodelo. Z zakonom o izvajanju carinskih predpisov Evropske unije so podrobneje uredili določbe carinskega zakonika in drugih carinskih predpisov, ki dajejo pooblastila državam članicam, da področje nadalje uredijo v nacionalni zakonodaji. Prav tako pa naj bi uredili tiste določbe, kjer se evropski carinski zakonik sklicuje na ureditev v zakonodaji držav članic ter področij, ki jih carinska zakonodaja unije ne ureja.