Na podlagi novele bo ponedeljek, 14. avgust, dela prost dan, čemur sicer niso bili naklonjeni v opoziciji.

Kaj prinaša novela zakona?

Vlada je predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč pripravila še pred nedavnimi poplavami, so pa te pospešile njegovo potrjevanje. Predlog so na izredni seji državnega zbora obravnavali poslanke in poslanci.

S predlaganimi spremembami zakona bi pospešili dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam v obliki akontacije, ki bo mogoča še pred dokončno oceno škode. Občine bi lahko tako za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bi sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost bi po predlogu veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.

Predlog uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.

Enotna podpora zakonu

Vse poslanske skupine in oba manjšinska poslanca so na glasovanju podprli novelo zakona.

Menijo, da gre za korak v pravo smer, so se pa strinjali, da bodo potrebni dodatni ukrepi. Na glasovanju so bila sprejeta tudi dopolnila koalicije, ki so bila večinoma nomotehnične narave.

V SDS-u so pogrešali ukrep, ki bi občinam odpravil nekatere administrativne prepovedi, da bi lahko pospešile sanacijo. V SDS-u in NSi-ju sicer niso bili naklonjeni ukrepu, da se ponedeljek, 14. avgust, razglasi za dela prost dan. Namesto tega bi raje videli, da ostane delovni dan, plače vseh zaposlenih za ta dan pa bi se namenile za pomoč prizadetim v ujmi.

V NSi-ju so v ta namen predlagali dopolnilo zakonu, ki pa na glasovanju ni prejelo zadostne podpore. Po oceni finančnega ministra Klemena Boštjančiča in nekaterih koalicijskih poslancev ideja o tovrstnem dnevu solidarnosti ni slaba, a trenutno za tak ukrep ni pravne podlage.

Boštjančič je na izredni seji dejal, da je časa dovolj, da se v prihodnjih tednih ali mesecih kaj takega tudi izpelje. Kot je še dodal, obstaja možnost, da bo takšen ukrep omenjen tudi na četrtkovi seji vlade, ko se bo razpravljalo o novih ukrepih.

Da bi odprli pot hitrejši uveljavitvi novele zakona, je zdaj pričakovati sejo državnega sveta, na kateri se bodo navzoči po pričakovanjih odrekli odložilnemu vetu. DZ se bo nato po napovedih vnovič sešel v četrtek in sprejel še odlok, da na novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.

"Škoda se bo štela v milijardah"

Predsednik vlade Robert Golob je v nagovoru poslancem opomnil, da je Slovenija doživela največjo naravno katastrofo v svoji novejši zgodovini in da so posledice bistveno večje, kot se je ocenjevalo pred dnevi.

"Škoda se bo žal štela v milijardah. Moramo se odzvati na način, ki bo jasen, hiter in odločen. In Slovenija se je že odzvala, odzvala se je solidarno," je ugotavljal. Omenil je solidarnost krajanov prizadetih območij in prostovoljcev s celotne Slovenije – z zbiranjem hrane ali denarja, z opremo in s svojim delom.

Solidarnost, ki jo kažejo državljani, je po Golobovih besedah brez primere in "nas lahko navdaja s ponosom, da živimo v državi, ki nima le lepe narave, ampak tudi dobre in srčne ljudi".

Solidarnost se je, tako prvi med ministri, izkazala tudi od partnerjev Slovenije v EU-ju, na Zahodnem Balkanu in v zvezi Nato. "Danes je Slovenija v srcu vseh njih in da to niso prazne besede, se lahko prepričamo na terenu," je povedal in spomnil tudi na današnje besede predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. "S partnerji bomo storili vse, da Slovenijo postavimo na noge," je zagotovil.

Slovenija se je po Golobovih besedah odzvala tudi enotno, tako znotraj sistema civilne zaščite, ki da deluje odlično in nam ga zavidajo vsi, kot v sodelovanju – med krajani in župani, med različnimi občinami, med občinami in vlado, med vlado in DZ-jem in med opozicijo ter koalicijo.

"Če je kdaj čas za enotnost, je to danes, ker državljani to od nas pričakujejo in mi smo jim dolžni to izkazati," je zatrdil Golob.

Država pa se je po njegovih navedbah odzvala tudi učinkovito. Predlog novele zakona za odpravo posledic naravnih nesreč, ki ga bodo v nadaljevanju potrjevali poslanci, po Golobovem mnenju kaže na to, da moramo, če želimo biti učinkoviti in hitri, začeti spreminjati pravila in jih prilagoditi za krizno upravljanje.

"Zakon je le prvi korak, nikakor ne zadnji. Pot je še dolga, morali bomo biti učinkoviti in kreativni," je sklenil.

Minuta molka za žrtve povodnji

Poslanci so se žrtvam povodnji na začetku seje poklonili tudi z minuto molka. Ob tem je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič povedala, da mora biti sporočilo danes jasno: "Nihče ne bo ostal sam."

Ob zahvali silam zaščite in reševanja ter prostovoljcem si je želela, da bi bila tokratna katastrofa tudi priložnost za graditev nove družbene realnosti. "Naj nas ne vodi preteklost, naj bo danes prvi dan, ko bomo opustili ta in druga nesoglasja zaradi boljšega jutri. Pojdimo složno naprej v dobro sočloveka in okolja," je pozvala.

DZ bo po njenih besedah dejavno pristopil k reševanju nastalih razmer, ne le skozi svojo dejavnost, ampak tudi na terenu.

Nagovor predsednice Evropske komisije

Poslanke in poslance je na izredni seji nagovorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki si je pred tem v okviru obiska Slovenije ogledala prizadeta območja.

Prostovoljcem izredni dopust, v ponedeljek dela prost dan

Sorodna novica Vlada obljublja dodatno finančno pomoč občinam pri sanaciji, 14. 8. bo prost dan

Vlada je predlog novele zakona sprejela v soboto, v torek pa je predlagala še nekaj dopolnil. Med drugim naj bi država prostovoljcem, ki pomagajo pri sanaciji, financirala sedemdnevni izredni dopust, prizadetim podjetjem pa ukrep višje sile in čakanja na delo. Ponedeljek, 14. avgusta, bo dan solidarnosti in dela prost dan.

Da bi odprli pot hitrejši uveljavitvi novele zakona, je kmalu po njenem sprejetju pričakovati sejo državnega sveta, na kateri se bodo navzoči po pričakovanjih odrekli odložilnemu vetu, nato pa se bo vnovič sešel DZ in sprejel še odlok, da na novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.

Odbor za infrastrukturo spremembe podpira

Še pred DZ-jem je novelo zakona obravnaval tudi odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor. Člani odbora so predlog novele podprli, v razpravi pa so se osredotočili predvsem na posledice nedavnih poplav, ki po njihovem mnenju zahtevajo takojšnje ukrepanje. Bo pa treba ukrepe v prihodnjih tednih dopolniti, so prepričani.

Posebno pozornost so člani odbora v razpravi namenili predlogu vlade, da bi bil 14. avgust kot dan solidarnosti dela prost dan. V opoziciji je prevladoval predlog, da bi bilo namesto tega smiselno plače vseh zaposlenih za ta dan nameniti v poseben solidarnostni sklad, pri čemer bi se država odpovedala prispevkom.

Naklonjenost tovrstni rešitvi je bilo slišati tudi iz koalicijskih vrst, a so člani odbora kljub temu dan solidarnosti brez glasu proti potrdili kot dela prost dan. Podprli so tudi vsa druga dopolnila koalicije, ki so večinoma sledila pripombam zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Prav tako so prikimali dopolnilu SDS-a, s katerim se med drugim določa prednostna obravnava administrativnih postopkov, potrebnih za izvedbo ukrepov za odpravo posledic poplav, in zvišuje vrednost javnih naročil s statusom naročila male vrednosti.