Delodajalci in nekatere poslanske skupine vladi očitajo, da predlog ni bil pripravljen skupaj s socialnimi partnerji, tako da socialni dialog ni bil izpeljan na ustrezen način.

Predlog novele zakona o minimalni plači, ki so ga pripravili v Levici, s podpisi pa so ga podprle tudi vse poslanske skupine vladne koalicije, predvideva, da bi se minimalna plača z zdajšnjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto.

Iz minimalne plače naj bi izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov. Vladne stranke in Levica so predlog zakona uskladili v sredo. Odprto je še vprašanje formule in datuma izločitve dodatkov iz minimalne plače, kar bodo usklajevali v nadaljnjem postopku v DZ-ju.

Poslanske skupine naklonjene predlogu

Večina poslanskih skupin podpira predlog novele zakona o minimalni plači, čeprav je bilo v predstavitvi stališč na izredni seji DZ-ja tudi od njih slišati nekaj pripomb glede vsebine in načina obravnave predloga. Za več socialnega dialoga in prilagoditev dinamike uveljavitve posameznih rešitev predloga se je zavzela tudi vlada.

V SAB-u po besedah Maše Kociper menijo, da je minimalna plača v Sloveniji prenizka, prejema pa jo preveliko število ljudi. Zvišanje je po njenih besedah še posebej pomembno ob nedavnem zvišanju socialne pomoči, saj je "nevzdržno, da ljudje, ki delajo cel delavnik, dobijo samo nekaj deset evrov več kot tisti, ki ne delajo".

Jurij Lep (DeSUS) je poudaril, da minimalna plača ne sme biti nižja od minimalnih življenjskih stroškov. Z zvišanjem plač se bo po njegovih besedah izboljšalo tudi življenje upokojencev, saj se bodo povečali prispevki v pokojninsko blagajno. V DeSUS-u predlog tako podpirajo, imajo pa nekaj pomislekov glede izločitve vseh dodatkov iz minimalne plače naenkrat. Prepričani so, da bi morala biti izločitev postopna.

Jerca Korče (LMŠ) je zavrnila očitke o željah po obnovitvi "preživetega družbenega modela" in o grobem vmešavanju politike v gospodarstvo. "Država mora gledati in videti celoto, katere del sta tako gospodarstvo kot prejemniki minimalne plače. Ker se dvig slednje ni zgodil sam po sebi, je politika ocenila, da je čas za posredovanje," je poudarila.

Zavrnila je tudi očitke o preskromnem socialnem dialogu, saj da so bile na sejah Ekonomsko-socialnega sveta številne priložnosti za to. "Občutek imam, da ne bo nikoli pravi čas za razpravo o dvigu minimalne plače," je dejala v odgovor na mnenja, da zdaj ni pravi čas za zvišanje minimalne plače.

Marko Koprivc (SD) je med drugim izrazil kritiko do pisma, ki ga je Združenje delodajalcev Slovenije naslovilo na vlado, poslance in pristojne ministre, da bi preprečilo sprejem novele zakona o minimalni plači. Na njem so po njegovih besedah namreč podjetja, ki se hvalijo z visoko dodano vrednostjo.

V SMC-ju po besedah Mojce Žnidarič predlog sicer podpirajo, a opozarjajo, da predstavlja "poskus obvoda že tako razrahljanega socialnega dialoga". "Minimalne plače brez socialnega dialoga ne moremo zviševati," je poudarila. Pripombe imajo tudi glede izločitve vseh dodatkov, ki se jim zdi prehitra. Še posebej pozorni bi morali biti glede izločitve dodatka na delovno dobo, saj bi lahko to še poslabšalo konkurenčnost starejših iskalcev zaposlitve, je dejala.

Podporo predlogu je v imenu SNS-a izrazil tudi Dušan Šiško, ki je prepričan, da je treba "vzeti tistim, ki ne želijo delati, in dati tistim, ki delajo". Ob tem je bil kritičen do zvišanja socialne pomoči, ki da spodbuja miselnost, da se v Sloveniji ne splača delati.

Predlog zagovarja tudi Miha Kordiš (Levica), ki je dejal, da bi bilo treba dodatke izločiti zato, ker delodajalci delavcem, ki imajo na primer več delovne dobe ali težje delovne pogoje, ob višjih dodatkih znižujejo osnovne plače.

NSi: Napačen način dviga plače

V NSi-ju se po besedah Jožefa Horvata strinjajo, da je minimalna plača prenizka, a želijo predlagatelji njen dvig doseči na napačen način, ki povzroča nove težave. Prinaša namreč parcialen dvig plač, ki bo porušil razmerja med tarifnimi razredi, obenem pa z zvišanjem prispevkov in dohodnine spet dodatno davčno obremenil delo, je poudaril in opozoril, da se skuša dvig plač "izsiliti mimo socialnega dialoga". V NSi-ju menijo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Pomanjkanje dialoga

Na pomanjkanje socialnega dialoga je opozorila tudi Karmen Furman (SDS). V stranki se sicer prav tako strinjajo, da so minimalne plače prenizke, a opozarjajo tudi na previsoko obdavčitev dela. "Neprimerna plačna politika na eni in zgrešena socialna politika na drugi strani sta pripeljali do porušenja plačnih razmerij," je opozorila.

Rdeča luč za dopolnitev pokojninskega zakona

DZ je danes sklenil, da predlagane dopolnitve pokojninskega zakona, ki jih je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS-a, niso primerne za nadaljnjo obravnavo. 19 poslancev je glasovalo za nadaljevanje postopka, 38 pa jih je bilo proti. S tem se je zakonodajni postopek za predlog končal.

Predlog novele zakona o minimalni plači so pripravili v Levici, s podpisi pa so ga podprle tudi vse poslanske skupine vladne koalicije. Foto: BoBo/Borut Živulović

V SDS-u po besedah Tomaža Lisca želijo drugačno ureditev pokojninske dobe brez dokupa in izenačitev obsega pravic iz zavarovanja kmetov in preostalih zavarovancev po pokojninskem zakonu iz leta 1983. V povezavi z drugačno ureditvijo pokojninske dobe brez dokupa poudarjajo neenako obravnavanje posameznikov, ki so bili do 31. decembra 2012 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, ter posameznikov, ki so se odločili za dokup pokojninske dobe.
Poleg tega naj se po njihovem predlogu zavarovancem, ki so dejansko vplačali prispevke po pokojninskem zakonu iz leta 1983 v višini prispevkov za širši obseg pravic, a se jim je priznalo zavarovanje za ožji obseg, šteje, da so bili zavarovani za širši obseg. Po takratni ureditvi je šlo namreč po oceni SDS-a za neenako obravnavanje.
Vlada predloga ne podpira, je med sejo povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič. Vlada poudarja, da posamezniki, ki so bili določeno obdobje do 31. decembra 2012 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, in posamezniki, ki so določeno obdobje do tega datuma dokupili, niso v enakem položaju, zato jih ni mogoče urejati enako.

Minimalna plača bi se z zdajšnjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Foto: BoBo
Delo je v Sloveniji obdavčeno bolj kot kapital. Foto: Pixabay