Del slovenske javnosti sicer ocenjuje, da gre glede bombonjere za provokacijo in aroganco hrvaške strani, ker meja med državama še ni določena in je predmet arbitražnega postopka. Foto: BoBo
Del slovenske javnosti sicer ocenjuje, da gre glede bombonjere za provokacijo in aroganco hrvaške strani, ker meja med državama še ni določena in je predmet arbitražnega postopka. Foto: BoBo

"Obdarovanje oseb v državi gostiteljici v predprazničnem času je običajna praksa v diplomaciji. Tako kot vsako leto smo tudi letos poslali priložnostna darila," je pojasnila hrvaška veleposlanica Vesna Terzić in dodala, da je odločitev o tem, kaj od hrvaških izdelkov se daruje, vedno njena, kot je bilo tudi letos.

"V prvi vrsti je bila osebno sporočilo dobrih želja in v nobenem trenutku ni bila mišljena kot kakršnokoli politično sporočilo ali provokacija, temveč navadno skromno predpraznično darilo," je še pojasnila.

Hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier je v torek dejal, da bombonjeri z zemljevidom ni treba dajati velikega pomena. "Predano si prizadevamo za reševanje vseh odprtih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo in na to moramo biti pozorni," je povedal po srečanju s črnogorskim kolegom Aleksandrom Andrijo Pejovićem v Zagrebu.

Izpostavil je tudi, da se je po skoraj sedmih letih srečala mešana komisija za izvajanje sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops), ki je v ponedeljek v Zagrebu po njegovih ocenah prišla do "dobrih in kakovostnih rešitev".

Na slovenskem zunanjem ministrstvu ne želijo zaostrovati odnosov s sosedo. Darilo naj bi dali v darilno vrečko z napisom "I feel Slovenia", v katero so dodali besedilo arbitražnega sporazuma o meji med državama iz leta 2009 in vrnili naslovniku.

Erjavec: Odnosi s Hrvaško niso najboljši
Zunanji minister Karl Erjavec je po seji sveta DeSUS-a glede bombonjere ocenil, da je šlo za "zelo neposrečeno darilo" in da Hrvaška "nima sreče pri izbiri daril".

O odnosih med državama je dejal, da so "na stalni ravni, niso najboljši". Glede tega, da je morala Slovenija za delovanje arbitražnega sodišča letos založiti 800.000 evrov in da bo sredstva zalagala do izdaje odločbe sodišča, pa je spomnil, da bo odločba sodišča vsebovala tudi izrek o stroških postopka "in takrat bo svoj del nosila tudi hrvaška stran".

Erjavec je opomnil, da bo imela odločba arbitražnega sodišča o meji med državama "status mednarodnega sklepa, ki bo izvršljiv". Na Hrvaško bo, ne glede na to, da ne priznava arbitražnega postopka, ta odločba učinkovala. Arbitražni sporazum pa da še vedno velja in da tudi mednarodna skupnost, Evropska komisija, pričakujejo, da bo Hrvaška spoštovala arbitražno odločbo "ne samo v delu, ki se nanaša na mejo, ampak tudi, kar se tiče plačila stroškov". "To, da enostransko odstopiš, še ne pomeni, da si se rešil obveznosti," je dodal.