"Evropa se je v preteklem stoletju izčrpavala v dveh svetovnih vojnah in številnih manjših konfliktih, danes pa je celina miru, sodelovanja in solidarnosti. Bi si morda želeli, da spet uvedemo mejne kontrole, nacionalne valute? To bi bil konec notranjega trga, konec svobodnega gibanja po EU-ju, konec prostega pretoka blaga in kapitala ter storitev. Iz Lizbone do Ljubljane se danes lahko pripeljete z avtomobilom, ne da bi vas kdo na meji ustavil. Tudi skupna valuta je dobra ideja, ker omogoča primerjave, je cenejša in do državljanov prijaznejša," je argumentiral svojo misel.

Med novinarji in uredniki malo poznavalcev Unije
Na vprašanje, zakaj v Sloveniji kljub temu ni zanimanja za evropske teme, kar je pokazala tudi nizka volilna udeležba na evropskih volitvah, je odgovoril, da je imel v zadnjih šestih letih okoli 100 pogovorov za medije, od tega le kakšnih deset za slovenske. "Kako naj ljudje zvedo več o EU-ju, če pa v medijih ni dovolj prostora za to temo. Med novinarji je malo takih, ki EU bolje poznajo, bojim pa se, da je še slabše med uredniki," je zatrdil.

MMC-jevim uporabnikom je nato spregovoril o Lizbonski pogodbi, predstavil pa jim je tudi svoj pogled na vstop Turčije v Unijo. "Lizbonska pogodba je nekoliko predelana prejšnja pogodba, le da je izpuščeno veliko tistega, kar je motilo nekatere države. Pomembno pa je, da so ostale kakovostne vsebinske rešitve, ki zagotavljajo večjo preglednost pravnega reda EU-ja, ki je danes tako zapleten, da so prepogosto potrebna strokovna mnenja, da bi se lahko odločili, po katerem od postopkov bomo obravnavali določeno zadevo. Večja je tudi preglednost dokumentov, ki se sprejemajo na ravni EU-ja, okrepljena je moč Evropskega parlamenta, enostavnejša organizacijska struktura, ki naj bi zagotavljala večjo učinkovitost," je predstavil prednosti Lizbonske pogodbe.

Za Turčijo poseben model sodelovanja
O Turčiji je dejal, da je storila ogromen korak naprej, ko gre za človekove pravice, da pa kljub temu še ni izpolnila vseh kriterijev, ko gre za pravice žensk, svobodo govora, verske opredelitve ipd. Prav zato je Brejc v nasprotju s stališčem slovenske vlade glasoval proti vstopu Turčije v Unijo.

Beseda po pričakovanjih ni mogla mimo reševanja slovensko-hrvaškega spora. "Nisem bil član zunanjepolitičnega odbora, vendar pa sem ves čas opozarjal slovenske oblasti, da Hrvati intenzivno lobirajo ne le med poslanci EP-ja, pač pa tudi v vseh državah članicah. Slovenija se je pozno odzvala na početje Hrvaške, ker je prevladalo stališče, da smo mi v EU-ju in se nam torej ni treba truditi tako kot Hrvaški. /.../ Mislim pa, da zdaj tudi drugi EU-poslanci in politiki vse bolj spoznavajo, da je Hrvaška težaven partner, ker ni pripravljena na sporazumno reševanje."

Slovenija z zdajšnjo vlado tone še naprej, druge države ne
Ajhackett je na Brejca naslovil vprašanje, kako gleda na trenutno politično situacijo v Sloveniji, gost MMC-jeve klepetalnice pa je bil močno kritičen: "Ali lahko naštejete uspehe te vlade pri reševanju krize ali pa kakšen drug njen uspeh? Če primerjamo ukrepe drugih vlad, vidimo, da se gospodarske težave ne stopnjujejo več, mi pa še vedno tonemo. Ali je mogoče biti zadovoljen, če bo padec BDP-ja konec leta približno 10-odstoten in s tem najvišji v EU-ju? SDS je v DZ-ju predlagal okrog 60 ukrepov in če se ne motim, noben ni bil sprejet. Je to načelo sodelovanja ali ignorance?"

In kaj bo Brejc počel v prihodnosti? Prihodnje leto se namerava upokojiti, tako na fakulteti kot v stranki SDS namreč želi dati prostor predstavnikom mlajše generacije. O tem, kako si bo zapomnil svoje delo v EP-ju, pa je dejal: "Najbolj sta mi bila všeč multikulturno okolje in zelo prijetno vzdušje. Lahko bi rekel, da je bilo teh sedem let zame, v političnem smislu, najlepše obdobje, hkrati pa je bila kakovost življenja obupna."