Z 89 odstotki zadovoljnih vprašanih se Slovenija uvršča nad povprečje Evropske unije, kjer je z življenjem zadovoljnih 83 odstotkov državljanov. Stopnja zadovoljstva je sicer od prejšnjega merjenja upadla za dve odstotni točki, so sporočili s predstavništva Evropske komisije v Ljubljani. Več kot polovica Slovencev sicer kot najpomembnejši izziv vidi zdravstveno problematiko, narašča pa tudi zaskrbljenost zaradi dviga cen, rasti življenjskih stroškov in inflacije, ki je tudi primarna skrb Evropejcev.

Približno dve tretjini Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi Eurobarometer, sta nezadovoljni z delovanjem demokracije v državi, s čimer je Slovenija dokaj nizko na lestvici držav EU27. Približno enakomerno razdeljeno je javno mnenje, ko gre za delovanje demokracije v EU-ju, še zmeraj pa je zadovoljstvo Slovencev pod povprečjem zadovoljstva v Evropski uniji. Podobno kritični so vprašani glede poteka razvoja smeri v državi, pri čemer zadovoljstvo z delovanjem demokracije in potekom stvari v Sloveniji upada v primerjavi z zadnjim merjenjem.

Pripadnost evropskemu državljanstvu čuti več kot tri četrtine Slovencev

Med Slovenci ima EU v največji meri pozitiven ugled. Za več kot polovico vprašanih predstavlja EU svobodo potovanja, študija in zaposlitve, mnogi Slovenc ga povezujejo s skupno valuto, evrom, Evropejci pa z vrednoto miru.

Skupne evropske politike in pobude uživajo visoko stopnjo podpore v Sloveniji, tradicionalno višjo kakor v povprečju v EU 27. Najvišjo stopnjo podpore Slovenci izkazujejo pobudam, ki jih tudi sicer povezujejo s podobo EU-ja: prost pretok državljanov Evropske unije (podpira ga okrog devet od desetih Slovencev), skupna gospodarska in monetarna unija s skupno valuto, skupna obrambna in varnostna politika ter skupna energetska politika. Podpora evropskim pobudam med Slovenci sicer rahlo upada.

Izsledki raziskave kažejo, da pripadnost evropskemu državljanstvu čuti več kot tri četrtine Slovencev, nekaj več kot v povprečju med Evropejci, kjer se državljana EU-ja počuti sedem od desetih vprašanih. V zadnjem letu je občutek državljanske pripadnosti EU-ju nekoliko upadel.

Nezadovoljstvo z ukrepi med epidemijo

Da ima pandemija zanje resne finančne posledice, je odgovorila manj kot polovica anketirancev iz Slovenije, več kot polovica pa je odgovorila, da ne čuti resnih osebnih posledic. Z vladnimi ukrepi za preprečevanje posledic pandemije je zadovoljna le slaba tretjina vprašanih v Sloveniji, medtem ko so Evropejci, splošno gledano, razdeljeni – polovica je zadovoljnih z ukrepi nacionalne vlade, polovica ne.

Slovenci so v skoraj enako naklonjeni trem področjem v sklopu skupne evropske strategije odziva na pandemijo: podpirajo razvoj skupne evropske zdravstvene politike, vzpostavitev evropske strategije za spoprijemanje s podobno krizno situacijo kdaj v prihodnosti ter podpirajo države članice za pomoč prizadetim podjetjem in delavcem.

Večina vprašani, sedem od desetih Slovencev, okrevanja gospodarstva po pandemiji ne pričakuje pred letom 2023, so izsledke raziskave povzeli na predstavništvu Evropske komisije v Ljubljani.

Nizka stopnja zaupanja v vse vire informacij

Slovenci so pretežno nezaupljivi prav do vseh virov informacij, Slovenija pa se s tem med državami uvršča na najnižja mesta na lestvici držav po zaupanju, kaže Eurobarometer. Največji delež zaupanja uživa radio, ki pa mu vseeno zaupa le manjšina. Slovenci so prav tako kritični do nacionalnih medijev, ki naj ne bi zagotavljali zaupanja vrednih informacij.

Večji del Slovencev se čuti tudi slabo obveščenih o evropskih vprašanjih, čeprav je povprečje EU 27 glede obveščenosti še nižje. Glavni posamični vir obveščanja o evropskih vprašanjih predstavlja televizija oz. programi z novicami, upoštevaje različne načine rabe spletnih strani in omrežij, pa medmrežje skupno predstavlja največji vir informiranja o evropskih vprašanjih.