V Evropskem parlamentu so eno od konferenčnih dvoran poimenovali po Jožetu Pučniku. Foto: BoBo
V Evropskem parlamentu so eno od konferenčnih dvoran poimenovali po Jožetu Pučniku. Foto: BoBo

Dvorane v EP-ju so poimenovane po vidnih političnih in zgodovinskih osebnostih, pred kratkim so npr. novinarsko sobo v Strasbourgu poimenovali po ubiti malteški novinarki Daphne Caruana Galizia.

"S to odločitvijo, ki pomeni tudi posebno čast za Slovenijo, sta Evropska unija in Evropski parlament dr. Jožeta Pučnika postavila ob bok največjih Evropejcev, kot so Konrad Adenauer, Winston Churchill, Paul-Henri Spaak, Robert Schuman in drugi, katerih imena prav tako označujejo posamezne dele hrama evropske demokracije," je v videu, objavljenem na Twitterju, dejal SDS-ov evropski poslanec Milan Zver.

Jože Pučnik je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije, a je bil zaradi svoje kritične misli v Jugoslaviji večkrat aretiran in tudi več let zaprt. Ko so Pučnika leta 1966 izpustili iz zapora, se je odločil za selitev v Nemčijo, kjer se je najprej preživljal kot fizični delavec, pozneje pa doktoriral in postal univerzitetni predavatelj. V Slovenijo se je vrnil leta 1989 in postal eden ključnih akterjev tedanjega političnega dogajanja. Kot vodja združene opozicije Demos je zmagal na volitvah leta 1990 in predstavljal gonilno silo priprav na plebiscit za samostojnost. Na predsedniških volitvah ga je premagal Milan Kučan, je pa po razpadu Demosa ostal podpredsednik vlade Janeza Drnovška. Leta 1993 je prepustil vodenje stranke SDS Janezu Janši, v državnem zboru pa je prevzel vodenje komisije za raziskavo povojnih pobojev. Leta 1996 se je umaknil iz politike.