Vlada namerava povečanje letošnjih proračunskih prihodkov na račun visoke inflacije porabiti za večjo porabo, in ne za zniževanje dolga, kar je po mnenju fiskalnega sveta neustrezno. V mesečni publikaciji so zapisali, da se bo z uresničitvijo napovedanega dviga dovoljene porabe nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, "ko je bilo proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin netransparentno in neverodostojno".
Takšen dvig najvišje dovoljene meje odhodkov bi po njihovih navedbah pomenil to, da bi bila v zadnjih štirih mesecih letos dovoljena dvakrat višja rast skupne porabe kot po veljavnem proračunu. "Takšen pristop k proračunskemu načrtovanju ne bi odražal realnega stanja v javnih financah in bi lahko odprl prostor dodatni, morebiti tudi neupravičeni porabi," so opozorili.
Primanjkljaj do zdaj 342 milijonov evrov
Realizacija državnega proračuna v prvih osmih mesecih namreč po njihovem mnenju nakazuje, da bi moral biti primanjkljaj letos manjši, pa čeprav so sprejeti ukrepi za omilitev posledic draginje. Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih letos znašal 342 milijonov evrov, brez neposrednega učinka proticovidnih ukrepov pa bi imel državni proračun presežek 189 milijonov evrov. Prihodki so bili medletno višji za 16,7 odstotka, brez upoštevanja neposrednega učinka proticovidnih ukrepov pa za 20,2 odstotka. Odhodki so bili v teh dveh primerjavah nižji za 9,4 odstotka oz. višji za 10,5 odstotka.
Obseg odhodkov proračuna za protikoronske ukrepe od marca 2020 do konca avgusta letos znaša 5,43 milijarde evrov. Finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun so v letošnjem letu ocenili na okoli 325 milijonov evrov, učinek vseh ukrepov pa na okoli 650 milijonov evrov. Prihodnje leto bi lahko do zdaj sprejeti ukrepi z učinkom na državni proračun znašali okoli 150 milijonov evrov, skupaj okoli 250 milijonov evrov.
Ukrepi niso dovolj usmerjeni
"Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso tudi usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij," so zapisali v fiskalnem svetu.
V proračunu konec avgusta 342 milijonov evrov primanjkljaja
Davkov je država v prvih osmih mesecih pobrala za nekaj manj kot sedem milijard evrov oz. 17,5 odstotka več kot pred letom dni. Nedavčni prihodki so se medtem zmanjšali za 10,7 odstotka, na 509 milijonov evrov. Lani smo prejeli 164 milijonov evrov prihodkov iz podeljenih koncesij za radijske frekvence, medtem ko letos tega priliva ne bo, so pojasnili na ministrstvu.
Iz EU-ja je Slovenija letos do konca avgusta prejela 608 milijonov evrov, kar je dobra tretjina več kot v primerljivem obdobju lani.
Med odhodki na ministrstvu izpostavljajo izdatke za stroške dela ožje državne uprave, ki so se zmanjšali za 6,5 odstotka, na približno eno milijardo evrov. To znižanje je v večji meri posledica neizplačila dodatkov za delo v posebnih pogojih in tveganih razmerah.
Za približno 30 odstotkov so se zmanjšali tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom, in sicer na 1,3 milijarde evrov. Med drugim so se zaradi manjšega števila iskalcev zaposlitve zmanjšali transferji brezposelnim.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje