Javnofinančna gibanja je tudi lani odločilno zaznamovala epidemija covida-19, je v objavljeni oceni skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2021 zapisal Fiskalni svet. "Obseg ukrepov za omilitev njenih posledic je bil znova izdaten, a se je predvsem zaradi izrazitega odboja gospodarske dejavnosti in s tem ciklično pogojene visoke rasti prihodkov primanjkljaj sektorja država znižal," je navedel.

Fiskalna politika je bila po njegovi oceni naravnana prociklično ekspanzivno, to pa naj bi izhajalo deloma iz povečane naložbene dejavnosti, deloma pa tudi iz povečanja preostalega dela javne porabe, ki z epidemijo ni bil povezan. Rast naložbene dejavnosti je bila sicer pričakovano manjša od proračunskih načrtov, povečanje pa je bilo v enaki meri financirano z evropskimi in domačimi sredstvi.

Preostali del javnih izdatkov, ki poleg naložb ne vključuje še izdatkov za obresti in enkratnih izdatkov, vključno z izdatki za covidne ukrepe, se je lani povečal najbolj po letu 2008 in je znatno presegel ocene rasti gospodarskega potenciala.

Kljub siceršnjemu znižanju primanjkljaja se je tako pomemben del nepričakovano visoke rasti prihodkov prelil tudi v večjo t. i. tekočo porabo, ki je bila v mnogih pogledih strukturne oziroma trajne narave. Poleg tega so bili ob koncu lanskega leta sprejeti številni novi diskrecijski ukrepi, ki prihodnji manevrski prostor fiskalne politike še dodatno omejujejo, je opozoril Fiskalni svet.

Gospodarska dejavnost se je po padcu v 2020 lani občutno povečala in presegla predkrizno raven, rast pa je bila med večjimi v EU-ju, je poudaril. Rast je sicer pripisal predvsem prilagoditvi poslovnih subjektov in gospodinjstev epidemičnim razmeram. H gospodarskemu okrevanju so prispevali tudi ukrepi države, tako neposredno s krepitvijo naložbene dejavnosti kot tudi posredno z ukrepi, ki so prispevali k povečanju razpoložljivega dohodka in s tem k rasti zasebne porabe.

Skupni primanjkljaj sektorja država se je lani znižal na 5,2 odstotka BDP-ja, brez upoštevanja učinka izdatkov za covidne ukrepe pa je znašal 0,7 odstotka BDP-ja. "Zmanjšanje je bilo predvsem posledica visoke rasti prihodkov, zlasti davčnih in od socialnih prispevkov v povezavi z rastjo domačega povpraševanja in izboljšanja razmer na trgu dela," je pojasnil Fiskalni svet.

Rast izdatkov se je okrepila

Po drugi strani se je rast izdatkov, ki ni bila povezana z epidemijo, lani še dodatno okrepila, je spomnil. To je bilo le deloma povezano z višjo naložbeno dejavnostjo države, deloma pa je to izhajalo iz izdatne krepitve rasti ostale javne porabe. Poslabšanje salda javnih financ v času epidemije je bilo tako skupaj kot tudi v primeru izločitve učinka izdatkov za covidne ukrepe med večjimi v državah EU-ja, je dodal.

Bruto javni dolg se je medtem lani zmanjšal na 74,4 odstotka BDP-ja in je tako še za okoli 10 odstotne točke presegal predkrizno raven. Zadolževanje je tudi lani potekalo v ugodnih razmerah na finančnih trgih, kar je bila predvsem posledica ekspanzivne politike Evropske centralne banke (ECB). Delež centralne banke med imetniki dolžniških papirjev države se je zaradi v času epidemije uvedenega programa odkupa državnih obveznic lani nadalje povečal na že skoraj 40 odstotkov, je sklenil Fiskalni svet.