Kazalniki porabe tako po opozorilih fiskalnega sveta precej presegajo dolgoročno vzdržne ravni in rasti, tudi po izključitvi neposrednega učinka vseh interventnih ukrepov, in hkrati presegajo vrednosti, priporočene na ravni EU-ja, so zapisali v oceni proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025.

V organu, ki bedi nad spoštovanjem fiskalnega pravila, pri tem spominjajo, da v svojih izračunih kazalnikov že od začetka epidemije covida 19 izločajo vse interventne ukrepe – v naslednjih dveh letih bodo to ob preostalih ukrepih proti draginji predvsem stroški obnove po avgustovski povodnji, saj so vsi ti ukrepi časovno omejeni in ne vplivajo na strukturni položaj javnih financ.

Predloženi proračunski dokumenti tako tudi ob izločitvi učinka teh ukrepov po prepričanju fiskalnega sveta nakazujejo slabšanje javnofinančne slike in nadaljevanje prociklične ekspanzivne fiskalne politike v tem in prihodnjem letu.

Finančni kazalniki se slabšajo

Večina kazalnikov, ki jih za oceno stanja javnih financ uporablja fiskalni svet, tako ob zaključku obdobja izjemnih okoliščin, torej ob koncu leta 2025, po oceni sveta izkazuje slabši položaj kot v obdobju pred začetkom epidemije.

"Možnost začasnega odstopanja od fiskalnih pravil je bila namreč s sprejemanjem diskrecijskih ukrepov, nepovezanih s krizami, v preteklih štirih letih mnogokrat zlorabljena," so jasni v fiskalnem svetu. Obenem ugotavljajo, da je takšno delovanje skupaj z obsežnimi interventnimi ukrepi, ki pogosto niso bili ustrezno usmerjeni, ustvarilo pričakovanja različnih akterjev po trajnejšem ukrepanju države, ki jih je vedno težje obvladovati, to pa je povečalo tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ.

"Ekspanzivna usmeritev fiskalne politike je v trenutnih razmerah neučinkovita ter v nasprotju tako s prizadevanji vlade glede izvajanja draginjskih in popoplavnih ukrepov kot s priporočili mednarodnih organizacij," tako meni fiskalni svet.

Izzivi sanacije posledic naravne nesreče namreč po njihovi oceni pritrjujejo prav nujnosti proticikličnega oz. omejevalnega delovanja fiskalne politike, ki bi v obdobju še vedno razmeroma ugodnega gospodarskega cikla oblikovalo ustrezen manevrski prostor tudi za ukrepanje ob izrednih dogodkih v prihodnje.

V nasprotju s prizadevanji omejevanja inflacije

Pri tem v fiskalnem svetu ugotavljajo, da je nadaljevanje ekspanzivne denarne politike tudi v nasprotju s prizadevanji denarne politike za brzdanje inflacije. Dodatni spodbujevalni impulzi javnofinančne politike namreč neodvisno od pričakovanih obsežnih interventnih ukrepov predstavljajo ob danih omejitvah na strani ponudbe, ki predvsem na trgu dela krepijo pritisk na dvig stroškov, dodaten pritisk na vztrajanje visoke inflacije, so prepričani.

Kot že vrsto let, proračunski dokumenti tudi tokrat ob tem po navedbah fiskalnega sveta ne naslavljajo pomembnih in naraščajočih dolgoročnih izzivov, ki zato predstavljajo še večje tveganje za javnofinančno vzdržnost.

Prav tako proračunski dokumenti, predloženi v oceno fiskalnemu svetu, po presoji tega organa, ob upoštevanju sicer razumljive negotovosti glede popoplavnih stroškov, še vedno niso celoviti in dovolj verodostojni, odstopajo od dobre prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja ter ne omogočajo celovite ocene skladnosti s fiskalnimi pravili, določene z zakonodajo.

Primanjkljaj bo nižji od napovedi, a prihodnje leto ne bo upadel

V fiskalnem svetu tudi predvidevajo, da bo letošnji javnofinančni primanjkljaj nižji od napovedi, prihodnje leto pa tako primanjkljaj ne bo upadel, ampak bo ostal prej na približno enaki ravni kot letos.

Glede samih predvidenih stroškov obnove po poplavah pa so v fiskalnem svetu zapisali, da razpoložljive ocene škode in stroškov obnove zaradi obsežnosti in nedorečenosti porajajo določeno mero dvoma, zato trenutno še ni mogoče podati verodostojne ocene potrebnih javnofinančnih sredstev.

Ker pa bodo ta v vsakem primeru visoka, je pri izdelavi ocene stroškov obnove po prepričanju svet nujna visoka raven transparentnosti, pri odločitvah o virih financiranja pa celovita presoja njihove ustreznosti ob upoštevanju vpliva na obnašanje gospodinjstev in podjetij v razmerah začetka ohlajanja gospodarske dejavnosti ter same učinkovitosti sanacijskih ukrepov.