Prvi cilj je dosežen, so ugotovili protestniki, saj je vlada obljubila zamrznitev procesa ratifikacije spornega sporazuma. Vendar pa aktivisti pri tem opozarjajo, da zamrznitev sporazuma še ne pomeni tudi odstopa in pozivajo k nadaljevanju boja proti sprejetju Acte.

Aktivisti, ki so nagovorili zbrane (teh je sicer manj kot na prejšnjih dveh protestih), pozivajo k nadaljevanju protestov in se sprašujejo, ali tudi "slovenski politiki delajo tako kot veleposlanica v Tokiu in podpisujejo stvari, ki jih sploh ne poznajo". K aktivaciji so pozvali tudi slovenske novinarje, ki jih pozivajo k izražanju mnenj, in hkrati razočarano ugotavljajo, da "v Sloveniji vlada cenzura".

Gregor Plemenko, t. i. "slovenski Anonymous" je za MMC sicer pritrdil, da je razlog nasprotovanju Acti povezan tudi z omejitvijo zdaj v veliki meri nenadzorovanega nalaganja datotek s spleta, a je dodal, da se ljudje vedno bolj zavedajo, da se "nadzor na spletu" vedno bolj povečuje.

Protestniki so se po nagovoru na Kongresnem trgu odpravili pred predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, kjer so razprli transparente z napisi "Zahtevamo svobodo interneta" in "Moč ljudem!".

Protestniki so pred predstavništvom vztrajali slabe pol ure ter na vhodna vrata stavbe nalepili izjave ljudi, ki Acti nasprotujejo. Za konec so izrazili upanje, da bo na prihodnji protest prišlo vsaj 10.000 ljudi.

Anonimous znova opozoril vlado
Skupina Anonymous, ki sodeluje tudi pri pripravi slovenskih protestov, je medtem na Youtubu objavila novo opozorilo vladi, naj čimprej uresniči obljubljeno zamrznitev ratifikacije sporazuma.

Acto (Mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju) so januarja v Tokiu podpisali predstavniki 22 od 26 članic Evropske unije. Za Slovenijo jo je podpisala veleposlanica Helena Drnovšek Zorko, ki je pozneje podpis obžalovala in dejala, da vsebine dokumenta, ki ga je podpisala, ni poznala.