Posveta pri predsedniku države Borutu Pahorju o ustanovitvi pokrajin v Sloveniji so se udeležili predstavniki stroke in politike. Foto: BoBo
Posveta pri predsedniku države Borutu Pahorju o ustanovitvi pokrajin v Sloveniji so se udeležili predstavniki stroke in politike. Foto: BoBo

Predsednik Borut Pahor je strokovnjake in politike usmeril k odgovarjanju na dve ključni vprašanji: ali je predlagana delitev na 10 pokrajin ustrezna in ali je dovolj politične volje, da se ustanovitev pokrajin končno izpelje?

Po prvotnem konceptu bi Slovenija dobila 11 pokrajin, po svoji osnovi vezanih na mestne občine. V zadnjem predlogu pa je predvidenih deset pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljane in Maribora, torej koncept 10 + 2. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je poudaril, da ustanovitev pokrajin teži k debirokratizaciji in demokratizaciji Slovenije, zato je nujno, da se tokrat tudi izpelje. A na kakšen način?

Sorodna novica Ali bo nov poskus stvaritve slovenskih pokrajin uspešnejši od preteklih neuspehov?

Boštjan Brezovnik z mariborske pravne fakultete, vodja delovne skupine, ki pripravlja projekt pokrajin in združuje 60 strokovnjakov, je poudaril, da je bilo vse od osamosvojitve na mizi več različnih predlogov. "Imamo argumente za ustanovitev tako dveh pokrajin, vezanih na kohezijski regiji, treh pokrajin z dodano osrednjeslovensko, pet zgodovinskih pokrajin, šestih pokrajin, ki jih je predlagala Pogačnikova skupina leta 2005, osmih pokrajin, ki jih utemeljeno zagovarjajo kolegi geografi in bi bile razvojno in prostorsko ustrezno naravnane, da bi zagotavljali skladnejši regionalni razvoj, in predlog desetih pokrajin s posebnim statusom glavnega mesta in mestne občine Maribor. Podan je bil tudi predlog 11 pokrajin, na katere bi bile vezane mestne občine, 12 vezanih na statistične regije. 15 vezanih na urbana središča nacionalnega pomena in tako naprej vse do 25."

Kot je pojasnil Brezovnik, so dosegli najširši konsenz pri členitvi na deset pokrajin s posebnima statusoma dveh največjih mest. Hkrati pa je poudaril, da bi morale biti pokrajine homogene enote. To pomeni, da se upošteva spodnja omejitev 100.000 prebivalcev in zgornja omejitev na 300.000 prebivalcev. Kot je dodal, se na pokrajine lahko prenese le toliko odgovornosti in sredstev, kolikor jih je sposobna upravljati najmanjša izmed njih.

Predlog desetih pokrajin in posebni status Ljubljane in Maribora (10 + 2). Foto: MMC RTV SLO/pokrajine.si
Predlog desetih pokrajin in posebni status Ljubljane in Maribora (10 + 2). Foto: MMC RTV SLO/pokrajine.si

Geografi opozarjajo, da bi bila bolj smiselna členitev na osem pokrajin

Čeprav geografi v širši strokovni komisiji (Janez Nared, Dušan Plut, Marjan Ravbar in Aleš Smrekar) podpirajo prizadevanja, da se pokrajine končno oblikujejo, pa na osnovi domačih in tujih strokovnih dognanj geografije sodijo, da je najprimernejša členitev ozemlja Slovenije na osem pokrajin. "V primeru členitve na osem pokrajin je v vseh primerih dosežen priporočen demografski prag Sveta Evrope, da naj bi imele ustanovljene pokrajine najmanj 100.000 prebivalcev," pojasnjuje Dušan Plut.

Kot dodaja, bi majhne pokrajine omogočile ohranjanje centralističnega modela razvoja Slovenije. Pokrajine s 50.000–80.000 prebivalci namreč nimajo zadostnega razvojnega potenciala, dovolj ustvarjalnih poklicev, obenem pa nanje ni mogoče prenesti pomembnejših nalog in pristojnosti z državne ravni.

Vprašljivi koroško-šaleška in zasavsko-posavska pokrajina

Predlagani koroško-šaleška in zasavsko-posavska pokrajina ne dosegata kritičnega praga, ki naj bi bil pri 100.000 prebivalcih, in nista gravitacijsko zasnovani, opozarjajo geografi. Njuni notranji zaposlitveni in drugi migracijski tokovi so šibki, skupna regionalna identiteta znotraj obeh predvidenih pokrajin pa praktično ne obstaja. "Obenem je razvojno tvegano, da se po indeksu razvojne ogroženosti predlaga "združena" zasavsko-posavska pokrajina, ki sta po indeksu razvojne ogroženosti na 11. (Zasavje) in 7. mestu (Posavje)," opozarja Plut.

Zaradi odgovornosti do lokalnih prebivalcev ne more privoliti v pokrajino, v kateri bi na manj kot 2,5 odstotka ozemlja države živelo manj kot tri odstotke prebivalcev Slovenije ali pa na pokrajinsko središče z manj kot 8.000 prebivalci. "Politika s časovno omejenimi mandati morda lahko nekoliko več tvega, posamezne stroke si tega lahkotnega "razkošja" ne smejo in ne morejo privoščiti," je poudaril v imenu geografov.

Manjše število pokrajin bi tudi zagotovilo dovolj močna regionalna središča, so prepričani geografi. Analiza centralnih naselij v Sloveniji je pokazala, da imata najvišjo stopnjo centralnosti Ljubljana in Maribor, sledijo Koper, Nova Gorica, Kranj, Novo mesto in Celje. V to skupino sodi smiselno tudi Murska Sobota, kar pomeni, da imamo osem regionalnih središč.

Zato Plut opozarja, da je členitev na 10 pokrajin s posebnim statusom dveh največjih mest strokovno mejna in že delno politično obarvana različica pokrajinske členitve, ki pa ima verjetno več možnosti za dosego praga potrebnega političnega soglasja.

Osem pokrajin po strokovnem priporočilu geografov

- Pomurska (Prekmurje in Prlekija)
- Podravska (mariborska in dravinjska regija ter spodnje Podravje)
- Koroško-savinjska (Koroška, zgornja Savinjska dolina, Šaleška dolina, celjska regija, Posotelje)
- Gorenjska (zgornja Gorenjska, srednja Gorenjska, škofjeloška regija)
- Osrednjeslovenska (ljubljanska, kamniško-domžalska, Zasavje, litijska, vrhniško-logaška, notranjska, grosupeljska, kočevsko-ribniška)
- Dolenjsko-posavsko-belokranjska
- Severnoprimorska (zgornje Posočje, goriška regija, idrijsko-cerkljansko, Vipavska dolina)
- Južnoprimorska (kraško-brkinska regija, slovenska Istra)

Ni soglasja znotraj stroke glede števila pokrajin

Minister za javno upravo Rudi Medved je na posvetu pri predsedniku republike odgovoril na očitke, da se vlada do trenutnega predloga ne opredeljuje. "Vlada se do tega trenutka vsebinsko do predloga ni opredeljevala, ker želi dati podporo procesu, ne pa različnim mnenjem zgolj dodajati še enega. V tem trenutku bi namreč zemljevid pokrajin vsak narisal malo drugače. Tudi v preteklosti so bili pogledi različni, a legitimni, vendar v končni fazi s premalo podpore za uspeh v državnem zboru."

Kot je še poudaril Medved, se je treba v razpravah o pokrajinah predvsem osredotočiti na to, kakšne bi bile njihove pristojnosti: "Resnično si želim, da bi ta poskus uspel. Da ne bi bilo tako kot v preteklosti, da se ne bi znova ujeli v past, in da bi čim prej začeli širšo razpravo o pristojnostih pokrajin."

Kaj so sklenili na posvetu o pokrajinah?