Arhiv RS je s primerjavo arhivskega popisa iz leta 1976 in popisa iz leta 1990 ugotovil, da je do leta 1990 približno tri četrtine gradiva iz leta 1976 izginilo. Foto: BoBo
Arhiv RS je s primerjavo arhivskega popisa iz leta 1976 in popisa iz leta 1990 ugotovil, da je do leta 1990 približno tri četrtine gradiva iz leta 1976 izginilo. Foto: BoBo

V postopku sprejemanja novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki jo je DZ sprejel 28. januarja, v javni razpravi večkrat izpostavljeno tudi vprašanje odprtosti arhivov in domnevnega protipravnega uničenja dokumentarnega in arhivskega gradiva nekdanje SDV, pojasnjujejo na ministrstvu.

Arhiv danes hrani 80.000 tekočih metrov celotnega arhivskega gradiva, od česar se le 403,2 tekočega metra gradiva v papirni obliki in na mikrofilmih nanaša na delovanje tajne službe prejšnjega režima. Po navedbah arhivistov, zgodovinarjev in raziskovalcev naj bi bil večji del gradiva nekdanje tajne službe uničen, delno že leta 1967, delno pa v letih 1989 in 1990.

Javno objavljene evidence arhiva kažejo, da je od 17.000 dosjejev nadzorovanih oseb ter dosjejev uslužbencev, sodelavcev in virov SDV, ki so v veliki meri nastali v obdobju 1975-1990, danes ostalo ohranjenih le še 4000, kar pomeni, da manjkajo približno štiri petine dosjejev. Na uničenje arhivov SDV kažejo tudi poročila delovne skupine za oceno dela Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

Grilc tožilstvu in policiji predlaga, da raziščeta sum protipravnega uničenja gradiva.

Koliko gradiva je ostalo v Beogradu, se ne ve
Sicer pa se na ministrstvu strinjajo, da bi morala Slovenija pridobiti arhivsko gradivo SDV-ja, ki je v Beogradu. Vračanje arhivskega gradiva nekdanje skupne države je po navedbah ministrstva del sporazuma o sukcesiji. Postopki potekajo v okviru tega sporazuma. Slovenski strokovnjaki so v preteklosti glede tega vzpostavili vzorno sodelovanje pri evidentiranju skupnega arhivskega gradiva z arhivom Jugoslavije in diplomatskim arhivom.

Postopki sicer potekajo v okviru sporazuma o sukcesiji in slovenski strokovnjaki so vzpostavili sodelovanje pri evidentiranju skupnega arhivskega gradiva, se pa zatika pri dostopanju do podatkov v vojnem arhivu. Vendar po do pridobljenih podatkih ti arhivi ne hranijo gradiva varnostno-obveščevalnih služb. "Glede ohranjenega arhivskega gradiva varnostno-obveščevalnih služb (na republiški in zvezni ravni) našim strokovnjakom do zdaj ni uspelo pridobiti nikakršnih konkretnih podatkov, tako da v tem trenutku niti ne vemo, koliko tovrstnega gradiva je še ohranjenega," so pojasnili na ministrstvu.