Vesna Györkös Žnidar je posvarila, da ključno vprašanje, kako zagotoviti varnost države, ostaja. Foto: BoBo

Evropska in nacionalna zakonodaja pa ne nudita orodij za hitro in učinkovito individualno obravnavo tujcev ob množičnem vlaganju azilnih prošenj.

Vesna Györkös Žnidar o prepočasnih orodjih

Po navedbah nekdanje ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar tako ostaja odprto tudi vprašanje ohranitve azilnega sistema, "ko bi se Slovenija kot suverena država znašla v primežu mešanih migracijskih tokov in masovnega nedovoljenega priseljevanja tujcev, ki vstopajo čez kar dve zunanji meji EU-ja in prehajajo čez ozemlja številnih varnih držav podpisnic ženevske konvencije, ne da bi predhodno med bivanjem v njih sploh želeli zaprositi za mednarodno zaščito".

Tranzit proti severu po njenih navedbah zaradi restriktivne politike držav ne bo mogoč, "Slovenija pa ima, ob očitnih zlorabah azilnega sistema, omejene sprejemne kapacitete".

"Evropska in nacionalna zakonodaja pa ne nudita orodij za hitro in učinkovito individualno obravnavo tujcev ob množičnem vlaganju azilnih prošenj," opozarja Györkös Žnidarjeva.

Prebežniki v spremstvu policije v Dobovi leta 2015. Foto: Reuters
Ustavno sodišče razveljavilo del spornega zakona o tujcih

Migrantska žariščna točka

EU je sicer politično soglasen, "da vseh, ki želijo v EU, ta ne more sprejeti, vprašanje pa ostaja, v kateri državi EU-ja se bo izvajala selekcija zaščite potrebnih ob novem masovnem migracijskem pritisku". "To dilemo smo v prejšnjem mandatu občutili ravno v Sloveniji, čeprav nismo točka vstopa EU-ja," je spomnila Györkös Žnidarjeva. Pojasnila je tudi, da ji je Evropska komisija zaradi dotedanje učinkovitosti države pri obvladovanju migracij predstavila idejo o vzpostavitvi migrantske žariščne točke v Sloveniji. To je, kot poudarja, najostreje zavrnila, "ker se migracijski pritisk na EU ne more reševati v Sloveniji".

Ob tem ne gre spregledati, da azilni sistemi ne smejo biti migracijski kanal za priseljevanje v EU, kakor tudi ne varnostne dimenzije masovnih migracij, pri čemer je odgovornost državnih organov zavarovati javni red in notranjo varnost v skladu s pravnim redom, državotvorna politika pa pri tem nosi odgovornost odmika od parcialnih strankarskih interesov ali individualnih političnih ambicij.

O azilnih sistemih kot kanalih za priseljevanje

Slovenija, obdana le z varnimi državami EU-ja, po prepričanju Györkös Žnidarjeve ni dolžna doživeti kolapsa pod težo migracijskega pritiska na celotno Evropsko unijo zato, "ker države na zunanjih mejah EU-ja ali tudi države kandidatke za članstvo EU-ja svojih meja ne varujejo učinkovito, vključno z vodenjem azilnih postopkov in vračanjem do azila neupravičenih ljudi".

"Azilni sistem ne sme biti migracijski kanal"

"Ob tem ne gre spregledati, da azilni sistemi ne smejo biti migracijski kanal za priseljevanje v EU, kakor tudi ne varnostne dimenzije masovnih migracij, pri čemer je odgovornost državnih organov zavarovati javni red in notranjo varnost v skladu s pravnim redom, državotvorna politika pa pri tem nosi odgovornost odmika od parcialnih strankarskih interesov ali individualnih političnih ambicij," še navaja.

Novela zakona o tujcih je nastala v času njenega ministrovanja, v DZ-ju pa je bila januarja 2017 sprejeta po burni razpravi, tudi z neenotnim glasovanjem koalicije. Ustavno sodišče je zdaj razveljavilo del spornega člena, ki onemogoča individualno obravnavo prosilcev za azil v času zaostrenih migracijskih razmer.