Potem ko so že pred leti opomine z astronomskimi odvetniškimi stroški voznikom pošiljali slovenski odvetniki, skušajo zdaj hrvaška parkirišča zneske izterjati prek britanskega podjetja EPC, hrvaški notarji pa izvršbe pošiljajo kar lizinškim hišam, ki so formalne lastnice vozil.

Tomaž Sršen je le eden izmed več kot stotih slovenskih voznikov, ki jih k plačilu domnevno neplačane parkirnine na Hrvaškem zdaj poziva lizinška hiša. Najprej je sicer poziv k plačilu prejel od nekega nemškega, nato pa še britanskega podjetja za izterjavo dolgov. "Prejšnji teden, ker je avto na lizing, sem dobil od podjetja Summit Leasing papirje, v katerih mi priporočajo, naj to nemudoma plačam, da se bodo oni tega rešili," pripoveduje Sršen, ki je avtomobil v Zagrebu parkiral pred dvema letoma, hrvaški notar pa ga zdaj zaradi 60 hrvaških kun (približno osem evrov) dolga prek lizinške hiše terja za astronomskih 234 evrov.

"Najbolj me moti, da sem dobil prvi opomin dobro leto po tem, ko je bil prekršek storjen. Resne probleme sem imel, kdaj sem jaz tam bil, ker tja sicer ne hodim. Predvsem pa me moti to, da sem dobil prvi opomin iz Nemčije, potem iz Anglije, zdaj pa prek lizing hiše. Odvetniki mastno služijo na ta račun, tudi tisti, ki samo pridobivajo podatke o lastnikih vozil." Praksa pošiljanja izvršb tujim državljanom se torej nadaljuje kljub nedavni razsodbi sodišča Evropske unije, da sklep o izvršbi, ki ga izda hrvaški notar, ne more biti potrjen kot evropski izvršilni naslov.
Vam lahko na Hrvaškem zaplenijo vozilo?

Hrvaški odvetnik Ruđer Anić, ki je v tožbi proti hrvaškemu notarju zastopal nemškega državljana, si je dve leti prizadeval dokazati, da hrvaški notarji niso pristojni za vlaganje izvršb proti tujcem zaradi neplačanih parkirnin. Notarjem na Hrvaškem namreč zakonodaja omogoča vlaganje izvršb na podlagi verodostojnih listin, za kar šteje tudi listič za dnevno parkiranje. S tožbo je uspel, pozneje pa mu je pritrdilo še sodišče Evropske unije.

Za razlago sodbe smo zaprosili tudi ministrstvo za pravosodje, od koder so sporočili, da na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga izda hrvaški notar, glede na odločitev sodišča čezmejne izvršbe ni mogoče doseči. Vendar na ministrstvu še pojasnjujejo, da če ima dolžnik premoženje na Hrvaškem, izvršba poteka po hrvaškem notranjem pravu. Prav tako je izvršba veljavna, če jo izda ali potrdi hrvaško sodišče. Pri eni največjih lizinških hiš v Sloveniji, podjetju Summit Leasing Slovenija, opozarjajo, da bi lahko hrvaški organi dolžnikom vozila zasegli takoj, ko se bodo ti pojavili na Hrvaškem.

"Odločba EU-ja govori zgolj o tem, da izvršbe, izdane od hrvaških notarjev, ne morejo postati evropski izvršilni naslov, torej ne morejo postati izvršljive čezmejno. Ni pa ovire, da bi takšna izvršba postala pravnomočna in izvršljiva na območju Republike Hrvaške. Ker je eno izmed predlaganih izvršilnih sredstev po prejetih notarskih izvršbah tudi izvršba na premičnine dolžnika, bi do takšnega rubeža lahko prišlo," so sporočili iz podjetja, kjer tudi menijo, da bi lahko hrvaški organi zasegli celo vozila, ki so formalno v lasti lizinške hiše.

Zagrebški sodnik: Hrvaška neposredno krši ustavo
Odvetnik Damir Sajko iz zagrebške odvetniške pisarne Anić in partnerji ne verjame, da bi v tednu ali dveh, kolikor povprečno traja dopust na Hrvaškem, hrvaškemu sodišču uspelo izpeljati vse potrebne postopke, najti dolžnikovo vozilo in to dejansko zapleniti. Da pa hrvaška zakonodaja ne pozna omejitve, ko bi, denimo, tovrstna izvršba ne bila mogoča.

"Teoretično lahko tudi za dolg v višini 150 ali 200 hrvaških kun prejmete izvršbo na nepremičnini na Hrvaškem," je dodal. Le nekaj dni po objavi sodbe sodišča Evropske unije pa je v studiu 4 hrvaške nacionalne televizije gostoval sodnik trgovskega sodišča v Zagrebu Mislav Kolakušić, ki je zelo kritično govoril o hrvaški pravosodni zakonodaji. Ta je leta 2006 notarjem močno razširila pooblastila. Dodal je, da izvršba na podlagi računa obstaja samo na območju nekdanje Jugoslavije in da moderna Evropa česa takega ne pozna.

"Hrvaška krši šesti člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki vsakomur zagotavlja pravico, da se obrne na sodišče in da to v neodvisnem postopku odloča o njegovih pravicah in obveznostih. Hrvaška je to pristojnost prenesla na notarje in s tem neposredno krši evropsko konvencijo in tudi ustavo republike Hrvaške." Da bi morali na Hrvaškem, kjer so zakon o izvršbi spremenili že dvajsetkrat, celotno zakonodajo s tega področja prepisati od slovenske, avstrijske ali nemške, je dodal. Ko smo tudi mi zaprosili za intervju s sodnikom, so nam s sodišča sporočili, da v delovnem času sodišča Kolakušiću javno nastopanje ni dovoljeno, zunaj delovnega časa pa da lahko nastopa zgolj kot državljan, in ne kot sodnik.

Ljubljanska odvetniška pisarna protizakonito do osebnih podatkov
Več tisoč slovenskih voznikov pa je v preteklih tednih prejelo tudi dopise britanskega podjetja EPC, s katerimi jih poziva k plačilu domnevno neplačanih parkirnin. Podatke o domnevnih dolžnikih je podjetju posredovala odvetniška družba Ušeničnik Žagar, ki je osebne podatke lastnikov vozil pridobila od upravnih enot in se pri zahtevi sklicevala na 10. člen Zakona o odvetništvu. Ta državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcem javnih pooblastil nalaga, da brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, odvetniku izročijo podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Informacijski pooblaščenec je v inšpekcijskem postopku ugotovil, da so do podatkov prišli protizakonito.

Katarina Medved, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov v Uradu informacijskega pooblaščenca, je pojasnila, da "je tu šlo samo za pridobivanje podatkov in posredovanje teh podatkov naprej, ne da bi odvetnik opravil tudi odvetniško storitev". Informacijski pooblaščenec je z odločbo odredil, da mora odvetniška družba prenehati pridobivati osebne podatke z namenom, da jih družbi zgolj posreduje, hkrati so odredili tudi izbris vseh osebnih podatkov, ki so jih za podjetje pridobili do izdaje odločbe. Zagovornica odvetniške pisarne, Nataša Pirc Musar, je dejala, da bo njena stranka spoštovala odločbo informacijskega pooblaščenca, a napovedala pritožbo.

"Če s pritožbo ne bomo uspeli, bo morala odvetniška pisarna na novo pridobiti vse podatke, tudi sama pošiljati opomine ter postopek, če bo treba, peljati do izvršbe na sodišču, kar bo za dolžnike bistveno dražje, kot je bilo doslej, ko je opomine pošiljal odvetnik sam." Zoper odvetniško družbo je sicer stekel tudi postopek pred disciplinskim tožilcem pri Odvetniški zbornici Slovenije.

Je fotografija dovolj za izvršbo?
S hrvaške notarske zbornice so nam na vprašanje o tem, ali bodo notarji spoštovali odločitev sodišča Evropske unije, sporočili, da bodo hrvaška mesta in občine kot najpogostejši upniki v postopkih izterjave tujih državljanov dolgove lahko izterjala kljub sodbi Evropskega sodišča, le da bodo morali postopke speljati preko sodišč. Vprašanje, ki si ga vozniki postavljajo, je, ali opomin notarja kljub vsemu prekine trajanje splošnega zastaralnega roka, ki je v teh primerih pet let. V zgodbi z opomini, ki jih pošilja podjetje EPC, pa je vprašljiva tudi sama vsebina pisem.

Ta niso niti podpisana niti žigosana, prav tako na pismih ni poštnega žiga niti niso poslana priporočeno. Iz terjanih zneskov, ki se gibljejo od nekaj deset do prek 100 evrov, pa tudi ni mogoče razbrati, koliko dejansko znaša dolg voznikov in kakšni stroški so poleg parkirne karte še všteti. Mnogi vozniki pa se sprašujejo, kako naj dokazujejo, da so parkirni listek v resnici kupili, saj s fotografij, ki so priložene opominom, tega ni mogoče razbrati. Dodajmo, da samo podjetje Zagreb Holding, ki upravlja parkirišča v hrvaški prestolnici in njeni okolici, terja več kot 17 tisoč slovenskih voznikov.