Na vprašanje, ali morajo delodajalci že zdaj naročati naprave za merjenje temperature, je Kacin odgovoril, da bi sam kot delodajalec že poskrbel za nakup teh naprav, saj se bodo verjetno dobavni roki na trgu podaljšali. Foto: BoBo
Na vprašanje, ali morajo delodajalci že zdaj naročati naprave za merjenje temperature, je Kacin odgovoril, da bi sam kot delodajalec že poskrbel za nakup teh naprav, saj se bodo verjetno dobavni roki na trgu podaljšali. Foto: BoBo

Vlada je sredi septembra kot dodaten ukrep pri omejevanju širjenja novega koronavirusa sklenila, da bo treba ob vstopu v delovne prostore meriti temperaturo zaposlenih in obiskovalcev.

"Vsi s povišano temperaturo bodo napoteni na bolniški dopust. Pripravljena bo zakonska podlaga, ki bo omogočala bolniško odsotnost do treh dni tudi brez obiska zdravnika", je takrat pojasnjeval vladni govorec Jelko Kacin.

Obvezne maske zunaj, kjer je več ljudi, merjenje temperature, spremenjen obratovalni čas gostiln

Ni še znano, kdaj bo ta ukrep stopil v veljavo, prav tako ni znano, kakšna bo mejna temperatura za vstop. Bodo pa merjenje po njegovih besedah izvajali varnostniki, vratarji ali drugi nadzorni organi, ki morajo biti za to tudi usposobljeni.

Zavajajoče informacije in ponudbe

Številni posamezniki in delodajalci so se z vprašanji glede napovedanega ukrepa obrnili tudi na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Iz njenega urada so danes sporočili, da v zadnjem času zaznavajo širjenje napačnih in zavajajočih informacij ter ponudb glede merjenja telesne temperature.

Ukrep po navedbah Prelesnikove povzroča stisko delodajalcev in drugih predstojnikov, ko se odločajo o tem, ali je merjenje resnično potrebno in nujno ter v katerih primerih.

Informacijska pooblaščenka glede na veljavne predpise ugotavlja, da merjenje temperature nikakor ni nujen in smiseln ukrep vedno ter povsod. Meni, da gre za ukrep, ki ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov, zato posplošenja ter odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh mogočih drugih milejših ukrepov niso na mestu.

Poudarila je, da je merjenje mogoče izvesti tako rekoč brez trajne obdelave osebnih podatkov, kar je zasebnosti bistveno bolj prijazno.

Kot je v Odmevih Televizije Slovenija povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant, po njenem mnenju pri merjenju telesne temperature ne gre "za poseg take globine, kot domneva informacijska pooblaščenka". "Vsako stvar se da zlorabit, ne predstavljam pa si, kaj bi nekdo delal z beleženjem moje telesne temperature," je ob tem dejala Bregantova, ki meni, da gre za preprost in učinkovit ukrep.

IP: Za merjenje telesne temperature ni pravne podlage

Obdelava zdravstvenih podatkov zaposlenih

Informacijska pooblaščenka je ponovila opozorilo, da za obvezno in vsesplošno merjenje temperature na način, da pride do obdelave osebnih podatkov, ni pravne podlage.

"Ukrepe je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika"

"Delodajalci ali druge organizacije, ki niso izvajalci zdravstvene dejavnosti, kot so npr. vzgojno-izobraževalne ustanove, glede na določbe veljavne delovno-pravne in druge zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, otrok ali drugih oseb, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi," je pojasnila Prelesnikova. Za takšno obdelavo podatkov mora imeti delodajalec ali druga organizacija pravno podlago, pri tem pa veljajo tudi vse druge določbe splošne uredbe o varstvu podatkov.

Prelesnikova je poudarila, da mora o potrebnosti in smiselnosti tega ukrepa vedno presojati medicinska stroka, ki mora pri presoji upoštevati veljavne predpise in zasledovati načelo sorazmernosti.

"Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi, kot je npr. podpis izjave. Če se na ravni posameznih organizacij tak ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, potem ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika in brez čezmerne obdelave osebnih podatkov," je še dodala.

Odziv premierja Janše

Premier Janez Janša se je na mnenje informacijske pooblaščenke odzval na Twitterju in zapisal: "Popolnoma napačno, nestrokovno in skrajno škodljivo. Zrelo za kazensko in odškodninsko odgovornost."