To bo na podlagi indicev, ki jih je zbral varuh človekovih pravic, presodilo, ali je šlo v oddaji, v kateri je kot gost sodeloval predsednik SNS-a Zmago Jelinčič, za kaznivo dejanje izzivanja nestrpnosti in pozivanja k sovražnosti.

Urad varuha človekovih pravic bo podal ovadbo proti TV Paprika tudi na častno novinarsko razsodišče. Glavna in odgovorna urednica TV Paprika Ajša Šunjič ovadbe ne komentira.

Hanžek: Včerajšnje izjave pod nivojem
Včerajšnjo pobudo Mance Zver, Admire Muratovič, Merime Čatić in Antonie Novak, ki se ji je pridružil tudi Jelinčič, za boj proti pedofiliji je Hanžek komentiral le v sporočilu za javnost, zaradi nizke ravni govora pa posameznih izjav ne bo komentiral.

V sporočilu za javnost je Hanžek zapisal, da ne podpira predloga za javno objavo seznamov obsojenih pedofilov, saj bi z objavo le še dodatno stigmatizirali žrtve spolne zlorabe. Javna objava bi po njegovem mnenju lahko celo vodila do javnega linča storilcev, s čimer bi se porušili temelji pravne države.

Medijski strokovnjaki opozarjajo
Izjave Zverove in Jelinčiča v oddaji Vroče so med slovenskimi medijskimi stokovnjaki povzročile val ogorčenja. Medijski strokovnjak Marko Milosavljevič je tako dejal, da takšni primeri kažejo predvsem na to, kako zelo so se znižali standardi v slovenskih medijih.
Opozoril je še, da je za poklic novinarja potrebno tudi znanje in obenem zavedanje novinarske odgovornosti in novinarske etike. To določajo novinarski kodeksi, tudi kodeks društva novinarjev Slovenije, za to, kaj je v nekem mediju objavljeno, pa je, poudarja Milosavljevič, odgovoren urednik.

Sandra Bašič Hrvatin s Fakultete za družbene vede je izjave v omenjeni oddaji označila kot tipično obliko diskriminatornega govora in "najnižjo možno obliko medijskega nastopaštva, ki ne pozna nobenih etičnih meja, odgovornosti in ni občutljiva do pravic drugih ljudi." Sovražni govor se po njenem mnenju začne, ko so ogrožene pravice drugega človeka.

Sovražni govor opredeljen v ustavi
Na izjavo predsednika SNS-a Zmaga Jelinčiča, da sovražni govor ne obstaja, obstaja le tak, ki govori resnico, pa so v Uradu varuha človekovih pravic dejali, da sovražni govor nedvomno obstaja, kljub temu da je meja med svobodo govora in sovražnim govorom in podpihovanjem nestrpnosti spolzka.

Sovražni govor določa 63. člen Ustave ("Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti"), na njegovi podlagi pa temelji tudi 300. člen kazenskega zakonika, ki določa "kazensko odgovornost za tistega, ki izziva ali razpihuje narodnostno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo".