Kabinet predsednika vlade je zanikal pisanje hrvaškega tednika Nacional, da sta Hrvaška in Slovenija sklenili tajni dogovor, po katerem bi o meji odločalo Meddržavno sodišče v Haagu. Foto: EPA
Kabinet predsednika vlade je zanikal pisanje hrvaškega tednika Nacional, da sta Hrvaška in Slovenija sklenili tajni dogovor, po katerem bi o meji odločalo Meddržavno sodišče v Haagu. Foto: EPA
Meja med Slovenijo in Hrvaško
Slovenija naj bi ne glede na način reševanja mejnih vprašanj s Hrvaško, vztrajala pri upoštevanju stanja med državama 25. junija 1991 in nepriznavanju vseh enostranskih dejanj po tem datumu. Foto: EPA
Slovenija in Hrvaška
Vse rešitve bodo kompromisne, saj bo vsaka stran nekaj pridobila in nekaj izgubila, politiki pa so prestrašeni, saj ne vedo ali bo javnost rešitev dojela kot poraz in nacionalno izdajo, napoveduje hrvaški tednik Globus. Foto: RTV SLO
Sestanek Janše in s Sanaderja v nedeljo

Kot so sporočili s kabineta predsednika vlade, bodo tema sestanka dvostranska vprašanja in poglabljanje in širitev Evropske unije.

Sicer pa so v Janševem kabinetu v torek zanikali pisanje hrvaškega tednika Nacional, da naj bi se diplomaciji obeh držav tajno dogovorili o morski meji. Dodali so, da so s hrvaško stranjo le izmenjali predloge o mogočih načinih reševanja odprtih vprašanj.

Diplomatska dejavnost v zvezi z mejnimi vprašanji naj bi tako še vedno temeljila na izmenjavi predlogov, kar je potrdil tudi hrvaški premier Ivo Sanader. Mediji pa poročajo, da bi v primeru dogovora o arbitraži Slovenija vztrajala pri treh pogojih, ki bi jih sodišče moralo upoštevati. Sodišče bi moralo razsojati ne le o morski, ampak tudi o kopenski meji in pri tem upoštevati zgodovinske okoliščine in načelo pravičnosti, poleg tega pa bi za izhodišče moralo upoštevati stanje med državama 25. junija 1991.

Trije pogoji za morebitno arbitražo
Upoštevanje zgodovinskih okoliščin je omenjeno v konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu in predstavlja možnost, ki lahko v primeru Piranskega zaliva spremeni sredinsko črto, medtem ko načelo pravičnosti pomeni, da lahko arbitraža odloča neodvisno od drugih pravnih virov. Upoštevanje stanja na meji med državama iz leta 1991 pa bi pomenilo, da so vsi posegi na meji, ki so se zgodili po tem datumu, neveljavni, je za Televizijo Slovenija povedal Milan Brglez, strokovnjak za mednarodno pravo.

Šuklje: Do dogovora ni moglo priti
Nekdanji slovenski veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje pa je po pisanju Dnevnika dejal, da informacije o dogovoru o arbitraži ne morejo držati, saj je premier Janša na sestanku s predsedniki parlamentarnih strank pustil odprte vse možnosti, od madiacije do arbitraže. Janša naj bi tudi dejal, da bo Slovenija ob vsakem dogovoru vztrajala pri dveh načelih, to je upoštevanje stanja 25. junija 1991 in nepriznavanje vseh enostranskih dejanj po tem datumu.

Šuklje je prepričan, da se državi nista mogli dogovoriti, saj se bo premier moral še enkrat sestati s strankami in se dogovoriti, kako vrednotiti zadeve, ki so že bile dosežene, med njimi sporazum Drnovšek - Raćan.

Globus kritizira izjave o porazu Slovenije
Hrvaški Globus ocenjuje, da so okoliščine na relaciji Ljubljana-Zagreb zdaj takšne, da se dogovor med državama zdi povsem verjeten. Opozarja pa, da bi dogovor lahko tudi propadel, če Sanader ne bo omejil triumfalističnih izjav o slovenski kapitulaciji, s čimer namiguje na izjave, da je Hrvaška v pogajanjih dobila prvo "rundo". Tednik ocenjuje, da je do rešitve še daleč, uspeh pa bo že, če se strani dogovorita za način reševanja vprašanj. Težavo predstavlja tudi pomanjkanje konsenza na Hrvaškem, kjer manjše stranke že kritizirajo Sanaderja zaradi dogovarjanja za zaprtimi vrati in odnose s Slovenijo napovedujejo kot pomemben del predvolilne kampanje.

Hrvaški premier Ivo Sanader se bo s predstavniki hrvaških parlamentarnih strank sešel v petek, v nedeljo pa se bo na Bledu sestal z Janezom Janšo.

Sestanek Janše in s Sanaderja v nedeljo