Dotaknil se je tudi vprašanja subsidiarnosti in vloge odbora regij.

Slovenski premier je v okviru razprave, v kateri je sodeloval prek videopovezave, tudi odgovarjal na vprašanja članov odbora, ki so bila v veliki meri povezana s sodelovanjem lokalnih in regionalnih skupnosti v reševanje skupnih izzivov EU-ja.

Na vprašanje, kako EU še bolj približati ljudem, je Janša poudaril nujnost spoštovanja subsidiarnosti in upoštevanja dejstva, da so članice EU-ja predstavniške demokracije. Po njegovem mnenju je potrebna večja vključenost lokalne in regionalne ravni, pri tem se je treba v še večji meri opreti tudi na odbor regij.

Upoštevati je treba gradacijo ravni političnih pristojnosti in odgovornosti za reševanje skupnih zadev ter pri tem v večji meri upoštevati načelo od spodaj navzgor. Treba pa je tudi dosledneje upoštevati razlikovanje med zastopanjem od izvoljenih predstavnikov oblasti in preostalimi predstavniki različnih interesov, je še dejal Janša, kot so sporočili iz njegovega kabineta.

Predsednik odbora regij Apostolos Cicikostas je pri tem omenil zadnjo raziskavo letnega lokalnega in regionalnega barometra EU-ja, v kateri je 65 odstotkov vodilnih predstavnikov mest in regij menilo, da nimajo dovolj vpliva v EU-ju. Janšo je kot premierja predsedujoče države Svetu EU-ja zato pozval k združitvi moči in sodelovanju.

Slovensko predsedstvo in delegacijo EU-ja, ki se bosta udeležila podnebne konference COP26 novembra v Glasgowu, je tudi pozval, naj se v izjavo iz Glasgowa vključi jasna povezava glede ključne vloge regionalnih in lokalnih oblasti v boju proti podnebnim spremembam.

Njihova vloga pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora in izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost je nujna, je dejal Cicikostas.

Janša se je strinjal, da je vključevanje odbora regij in lokalnih skupnosti v zeleni dogovor ključnega pomena. Dejal je tudi, da bo slovensko predsedstvo vztrajalo pri tem, da se regionalne in lokalne skupnosti vključi v izvajanje načrtov za okrevanje.

Med temami, ki so zanimale člane odbora, je bilo tudi vprašanje vladavine prava in ob nedavni sodbi poljskega ustavnega sodišča tudi vprašanje primarnosti prava EU-ja. Glede zadnjega Janša meni, da ni takih dilem, kot se po zadnji sodbi poljskega sodišča morda zdi.

"Tukaj ne moremo govoriti o primarnosti enega ali drugega prava, ampak lahko govorimo o usklajenosti temeljne pogodbe z ustavami držav članic ali pa obratno," je dejal. Spomnil je, da je ob ratifikaciji Lizbonske pogodbe vsaka članica preverjala, ali je pogodba skladna z njeno ustavo. In ker so jo vse članice ratificirale, pomeni, da je ta pogodba usklajena z ustavami vseh držav članic.

Po mnenju Janše je v tej razpravi bistveno, da imamo na koncu na evropski ravni sodišče, ki mora odločiti, kadar nekdo misli, da nekaj ni v skladu s pravnim redom. Ne sme to biti Evropska komisija, Evropski parlament ali Svet. "Mora biti sodišče, ki na koncu odloči, in to odločitev je treba spoštovati. In to je zame vladavina prava," je povedal.

Člane odbora je zanimalo tudi trenutno v EU-ju aktualno vprašanje naraščanja cen energije in mogoče rešitve. Kot je dejal Janša, pogovori o tem potekajo, Evropska komisija bo pripravila nekatere rešitve do naslednjega vrha EU-ja, ki bo prihodnji teden. Je pa ta cenovni šok pospešil razpravo o strateški avtonomiji EU-ja, tudi o avtonomiji v energiji, je dodal. Janša sicer meni, da s tem povezanih rešitev v realnem času ne bo, če v EU-ju ne bo dogovora o sprejemljivosti jedrske energije.

Evropski odbor regij je skupščina predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti EU-ja s sedežem v Bruslju, ki zastopa in podpira interese skupnosti v postopku odločanja Unije. Današnja razprava o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja je potekala v času plenarnega zasedanja odbora regij, ki poteka ta teden.