Prvi scenarij predvideva zamrznitev napredovanj v višji razred, podaljšanje znižanega izplačila za povečan obseg dela, regres bi ostal na ravni letošnjega, zmanjšanje števila zaposlenih za en odstotek in neizvedba tretje in četrte odprave plačnih nesorazmerij. S tem načrtom bi v dveh letih prihranili 244 milijonov evrov, dodatnih 199 milijonov prihranka pa bi prinesla odpoved regresu, znižanje dodatkov in povračila za stroške dela.
Po drugem scenariju bi 244 milijonov prihranila s šestodstotnim znižanjem plač, dodatnih 199 milijonov pa z znižanjem plač še za pet odstotkov ali pa bi pet odstotkov zaposlenih odpustila. Skupno želi vlada prihraniti skoraj pol milijarde evrov.
Bo do pogajanj sploh prišlo?
Vprašanje je, kako se bodo na to odzvali sindikati, ali se bodo sploh pogajali, namreč še ni potrjeno. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja se bodo o tem odlolčili v četrtek, torej preden naj bi z vlado sedli za mizo, je za TV Slovenija poročala novinarka TV Slovenija Anja Huš. Takrat se bo sestal tudi stavkovni odbor, ki zastopa drugo polovico javnih uslužbencev.
In če bi oba navedena scenarija propadla, je poteza vlade jasna: 11-odstotno znižanje plač ali 11-odstotno znižanje zaposlenih, kar pomeni 17.600 ljudi.
Kar 15 odstotno znižanje števila zaposlenih?
Sicer pa je bilo kar nekaj besed na račun urajanja plač v javnem sektroju slišati tudi na Fiskalnem svetu. Nekdanji finančni minister Dušan Šešok je menil, da bi se število zaposlenih lahko znižalo za 15 odstotkov, plače pa za 10. Kritičen do "popustljivosti" javnemu sektroju pa je bil dekan ljubljanske ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Dejal je: "Vlada bi takoj, ko je prišla, morala enostavno onemogočiti odprave plačnih nesorazmerij. Enostavno ustaviti."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje