Foto: BoBo
Foto: BoBo

So ministri izpolnili nalogo? Radio Slovenija je o tem spraševal ministre, ko so še prihajali na sejo, a jasnih odgovorov niso dali. Najodgovornejši za državni proračun, finančni minister Klemen Boštjančič, je zgolj odvrnil, da bo vse znano, ko bo usklajeno, po čemer lahko sklepamo, da je še vse odprto in da bo treba počakati do četrtka, ko bo vlada dokončno potrjevala proračunske dokumente, je poročala novinarka Zdenka Bakalar.

Nekateri ministri so potrdili, da bodo rezali predvsem pri nenujnih naložbah.

"Najbolj se mi zdi pomembno, da nobenega projekta v teku ne ustavljamo oziroma da jih tudi ne bomo ustavljali. Projekti, vezani na evropska sredstva, ki imajo rok dokončanja, so v naslednjem koraku. Tretji korak so poplave. Vsi preostali projekti bodo morali počakati kakšno leto," je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

"Mi smo se uokvirili v te odstotke, ki so nam bili rečeni, zavedajoč se, da bodo trpele kakšne naložbe. Ampak, to je okvir. Verjamem, da se bomo danes še pogovorili. Zadeva je seveda resna. Videli bomo prioritete, sploh vlade," pa je dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.

Je na vidiku varčevanje pri socialnih transferjih, denimo v obliki neusklajevanja z inflacijo, ali nov zakon za uravnoteženje javnih financ? Socialni transferji spadajo pod ministra za delo, družino in socialne zadeve Luko Mesca, ki pa je povedal samo, da je na sejo prišel z "določenimi predlogi".

Ali in koliko bodo varčevali tudi pri plačah javnih uslužbencev? Kajti poleg teh štirih odstotkov naj bi imeli ministri navodilo, da morajo prihraniti še dodatna dva odstotka, je še poročala Zdenka Bakalar.

Vlada krči proračun, kaj to pomeni za prihodnost

Kakšni so načrtovani proračunski okvirji

Vlada je postopke za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti začela konec maja. Cilj je znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda v letu 2024 in nato njegovo nadaljnje postopno zniževanje.

Proračunski izdatki bodo prihodnje leto 15,2 milijarde. Od tega bo treba 600 milijonov nameniti za obnovo po poplavah. Proračuni zdajšnje vlade so občutno napihnjeni, očitno izdatke načrtujejo kar na zalogo, je poročal Radio Slovenija. Z bolj realnim načrtovanjem bi lahko brez večjih naporov zbrali omenjenih 600 milijonov. Med predlogi so tudi posegi v socialne transferje, omejili bi izplačevanje povečanega obsega dela, črtali nadure, odhodov zaposlenih ne bi nadomeščali z novimi zaposlitvami. Vlada mora proračunske dokumente posredovati v državni zbor do 1. oktobra.

Skupne odhodke proračuna je vlada za leto 2024 določila pri nekaj več kot 15,2 milijarde evrov, za leto 2025 pa pri 15,9 milijarde evrov. Prihodkov bo dobrih 13 milijard in, pod črto, bo primanjkljaj še vedno zelo visok: kar 2 milijardi. Finančni minister Klemen Boštjančič je ob tem spomnil, da bodo naslednje leto spet začela veljati fiskalna pravila, ki so bila med epidemijo covida-19 razrahljana.

Ministrstva morajo oklestiti stroške