Pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami politične stranke ubirajo najrazličnejše strategije nagovarjanja volivcev. Ena od distinkcij je v preteklosti potekala tudi na podlagi razločevanja med volivci z urbanih in ruralnih območij. Strokovnjaki opozarjajo, da je takšno razločevanje pogosto neutemeljeno, saj so razlike med območji manjše kot drugje po svetu.

Čeprav razlike med območji v Sloveniji obstajajo, so te v razmerju s povprečjem Evropske unije zelo majhne, zato moramo biti na takšno deljenje previdni. "Eden pomembnejših kontekstov slovenskega prostora je egalitarnost. V okolju s prevladujočimi egalitarnimi vrednotami so tudi majhne razlike med dohodki ali med regijami lahko sprejete zelo negativno," pojasnjuje Jernej Tiran z geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Posebnost Slovenije je po mnenju sociologa z ljubljanske fakultete za družbene vede Marjana Hočevarja močna suburbanizacija, ki požira tako mesta kot podeželje. "Suburbanizacija v Sloveniji je posebna zato, ker na eni strani niti nimamo pravih mest, pravega podeželja v smislu kmetijstva, včasih smo podeželje enačili s kmetijstvom ... Danes pa ljudje predvsem živijo tam."

Bi delitev oziroma ločevanje nagovarjanja volivcev z urbanih in ruralnih območij torej lahko vplivalo tudi na rezultat na prihajajočih državnozborskih volitvah? Hočevar kljub majhnim fizičnim razlikam meni, da bo ta distinkcija pomembna. Bolj kot trk urbano proti ruralnem pa bodo na izid volitev po mnenju političnega analitika Alema Maksutija vplivala aktualna politična vprašanja. "Kar se volitev tiče je ključna linija odnos do te oblasti, ki je zelo jasno kontaminirala slovenski politični prostor in znižala raven politične kulture v samo dveh letih."

Veliko vlogo bo po njegovem mnenju tako odigralo upravljanje z epidemijo covida-19 in vojna v Ukrajini.