Svet Evrope, sestavlja ga 47 evropskih držav, je prejšnji teden dosmrtno izključil 14 nekdanjih članov Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE), ker so bili vpleteni v veliko korupcijsko afero v korist Azerbajdžana. Med njimi je tudi predsednik in poslanec SNS-a Zmago Jelinčič.

Novoimenovani podpredsednik odbora DZ-ja za zunanjo politiko je želel zaplet s Svetom Evrope javno pojasniti, vendar se je ob tem še bolj zapletel v številne nejasnosti. Medijske zapise o izključitvi je označil za "silno gonjo" leve politične opcije ob pomoči medijev in z nekaj meseci starimi dokumenti Sveta Evropa skušal dokazati, da ni res, da so mu prepovedali vstop v Svet Evrope.

"Nikoli nisem bil izključen in nisem dobil nobenega obvestila. Navedli so le, da nisem dal pisne obrazložitve. Vendar nisem dobil nobene zahteve," je navajal Jelinčič, ki je dopustil možnost, da so kakšne zahteve v preteklosti prišle v DZ, vendar sam od leta 2011 ni bil poslanec.

Toda na spletni strani PS-ja SE-ja je pri odločitvah zaradi korupcijskega škandala s konca junija navedeno, da so preiskovalci ugotovili, da je: "Zmago Jelinčič Plemeniti julija 2012 prejel 25.000 evrov od podjetja iz Velike Britanije, vpletenega v zadevo 'pralnica perila.'" Zaradi tega je osumljen, da je deloval v korist Azerbajdžana pri opazovanju volitev.

Poleg tega ni ravnal v skladu s prošnjami preiskovalnega organa za predložitev pisne izjave. "Jelinčič Plemeniti ni odgovoril na pismo, ki ga je poslal predsednik odbora in ni dal nobenih pripomb," so še navedli in dodali, da je prišlo do resnih kršitev etičnih pravil Parlamentarne skupščine, zato so se odločili za dosmrtni odvzem pravice do dostopa do prostorov Sveta Evrope in Parlamentarne skupščine SE-ja.

Jelinčič zadevo vidi tudi kot poskus diskreditacije njegove stranke. Še bolj "neumne" pa so po njegovem mnenju izjave protikorupcijske komisije, ki je napovedala, da bo Jelinčiča znova pozvala k pojasnilu izvora prejetih sredstev, saj je zadeva po njegovem mnenju že končana oz. ad acta.

Skrivnostni prevod Ukane
Predsednik SNS-a naj bi sicer nakazilo 25.000 evrov iz Azerbajdžana, kot je v preteklosti pojasnjeval, dobil za ruski prevod vojnega romana Ukana pisatelja Toneta Svetine. Toda Jelinčič na tiskovni konferenci ni znal niti pojasniti, kdo je prevajal knjigo, niti ni zmogel pokazati izvoda knjige – "Pokličite v Azerbajdžan," je dejal – niti imena založbe, ki naj bi knjigo izdala, nato pa ni želel več odgovarjati na novinarska vprašanja.

Zgodba z Jelinčičevo Ukano še najbolj spominja na Jelinčičevo pojasnilo iz leta 2011, od kod njemu oziroma njegovi ženi več kot pol milijona evrov, ki sta jih namenila zgolj za parcelo ob morju.

Pojasnil je namreč, da njegova žena dodatno služi, da kaj izveze, sešije, okrasi torto in podobno. "Ona dela to samo za najvišje. Delala je za burmanskega kralja in za take fantičke, za poroko in tako naprej. To je umetniška zadeva, ki jo podari burmanski vladi, oni pa ji dajo potem v zahvalo kakšen briljant, kakšnih sedem, osem karatov, potem pa to prodamo. Takšno je življenje. Če se znajdeš, je v redu, če pa ne znaš, si pa tipičen Slovenec," je v oddaji 24 ur tedaj razlagal Jelinčič (Burma oz. zdaj Mjanmar sicer nima kralja od konca 19. stoletja, ko jo je okupirala Velika Britanija, op. p.).

Poziv k sprejemu etičnega kodeksa poslancev
Protikorupcijska komisija je zaradi primera Jelinčič poslance znova opozorila, da že vrsto let pozivajo DZ k sprejemu kodeksa etike, ki bi natančneje določal pravila njihovega vedenja in krepil njihovo integriteto ter integriteto institucije, ki jo predstavljajo.

"Nujnost sprejema tovrstnega dokumenta se je ponovno izkazala za pomembno sedaj, ko se spet oblikuje Državni zbor RS oziroma njegova delovna telesa, pri tem pa poslanci zanemarjajo dejstvo, da je njihovemu stanovskemu kolegu Zmagu Jelinčiču nadnacionalno predstavniško telo v Svetu Evrope, Parlamentarna skupščina, izreklo dosmrtno prepoved članstva. Sankcija je bila izrečena zaradi vpletenosti poslanca v afero, v katero je bilo vpletenih več poslancev Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki naj bi zaradi podkupovanja s strani Azerbajdžana v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope glasovali proti sprejetju poročila, ki je bilo kritično glede ravnanja Azerbajdžana z njihovimi političnimi zaporniki," je med drugim zapisal namestnik predsednika KPK-ja Uroš Novak.

"Če bi državni zbor imel takšen kodeks etike, bi lahko poslanci sedaj učinkovito ukrepali z namenom zaščite lastne integritete in integritete DZ-ja. Vključitev poslanca, ki je bil trajno izključen iz telesa Sveta Evrope in ki mu je prepovedan vstop v Svet Evrope, v odbor za zunanjo politiko je hkrati tudi v posmeh članstvu Slovenije v tej mednarodni organizaciji," je še poudaril.

Boj proti korupciji mora biti prioriteta
K sprejetju kodeksa etike je zaradi primera Jelinčič pozvala tudi nevladna organizacija, ki se bojuje proti korupciji, Transparency International Slovenia. "Skozi celoten prejšnji mandat smo opozarjali, da mora državni zbor končno sprejeti kodeks etike in tako pokazati vsaj kanček volje za sankcioniranje neetičnih ravnanj. Danes se ta potreba kaže še toliko bolj," je povedal njihov generalni sekretar Sebastijan Peterka. TI Slovenia je, kot navajajo, v preteklem mandatu na predsednika DZ-ja Milana Brgleza naslovil več dopisov, s katerimi je opozarjal na potrebo po uvedbi tega samoregulacijskega mehanizma. Zdaj so takšen dopis naslovili na novega predsednika DZ-ja Mateja Tonina. "Čeprav smo v času sklepanja koalicij, mora biti boj zoper korupcijo in neetična ravnanja prioriteta. Predvsem to velja za predsednika institucije, ki mora s svojimi dejanji braniti njen upadajoči ugled," pravi Peterka.