Pred komisijo se je tokrat znašel Zmago Jelinčič. Foto: BoBo
Pred komisijo se je tokrat znašel Zmago Jelinčič. Foto: BoBo
Anton Štihec
Murskosoboški župan Anton Štihec je zaradi preiskave na občini tožil državo in tožbo tudi dobil. Foto: BoBo

Prepričan sem, da so mi ves čas sledili in ves čas so imeli komando.

Zmago Jelinčič

Parlamentarna nadzorna komisija je končala razpravo o domnevnih sumih zlorabe preiskovalnih ukrepov policije. Le-ta naj bi diskreditirala nekatere vidnejše politike s tremi sprejetimi sklepi, in sicer da je bil z novelo zakona o policiji in drugimi zakonskimi spremembami vzpostavljen sistemski mehanizem za možnost posameznih političnih opcij, da zlorabijo policijo. Nadzorni mehanizmi so prešibki in jih je zato treba okrepiti. Primeri kažejo, da je ena političnih opcij zlorabila policijo, zato pristojne organe pozivajo k ustreznim spremembam zakonodaje. In še, da obstaja sum, da informacije odtekajo iz policije, zato se generalni direktor pozove, da se izvede notranji nadzor.

Na tokratno sejo sta bila sicer vabljena predsednik SNS-a Zmago Jelinčič in murskosoboški župan Anton Štihec, ki ju je policija marca lani preiskovala v zvezi s projektom Piramida oz. letalskim muzejem.

Černač: Vsi primeri so politično motivirani
Predsednik komisije Zvonko Černač (SDS) je uvodoma pojasnil, da so bili vsi trije primeri politični motivirani. "Veliki lumpi so bili lahko mirni v tem času, ko so se organi ukvarjali s temi primeri," je prepričan. Gre namreč za primere mariborskega župana Franca Kanglerja, poslanca Andreja Magajne in poslanca Zmaga Jelinčiča ter murskosoboškega župana Antona Štihca.

Černač je še dodal, da so skupne točke vseh primerov tri: "Vsi prihajajo iz vrst, ki so se oddaljile od vladajočih in se štejejo za odpadnike, vedno so bile prisotne kamere in so bili primeri enormno medijsko pokriti, ukrepi, ki so bili uporabljeni pa so bili nesorazmerni".

Poslanec SDS-a je sicer dejal tudi, da v nobenem primeru ni jasnih zaključkov, ni bilo opravičila, kar bi sicer "bilo edino logično in primerno". "So pa bile te javne osebe izrazito medijsko izpostavljene in s tem je bila dosežena namera javnega linča brez obsodbe," je zaključil Černač.

Štihec: Niso mi dovolil ničesar, pa nisem bil niti osumljen
Preiskava je na murskosoboški občini in v Jelinčičevi hiši potekala 9. marca lani. Štihčevo ime se je v javnosti pojavljalo skupaj s štirimi uradnimi osumljenci, zaradi česar je opozarjal, da so ga mediji "naredili" za petega osumljenca.

Štihec je pred poslanci pojasnil, da je preiskovalni sodnik odredil preiskavo prostorov, omejene pa so mu bile tudi pravice, saj mu niso niti dovolili, da bi po telefonu "mami pojasnil, zakaj ne more iti z njo na pokopališče prižgat svečo pokojnemu očetu". Dodal je, da njegovo ime ni bilo nikjer omenjeno niti z besedico in ni bil med osumljeni.

Pojasnil je tudi, da so sprožili tožbo proti državi in jim nato predlagali poravnavo, en evro in opravičilo, ker je bil omadeževan kot politična osebnost. Kot pravi Štihec, nasprotna stran opravičila ni sprejela, zato je šel s tožbo do konca in jo aprila letos tudi dobil. "Ne gre za denar, gre za princip. Ne more si privoščiti neki državni organ, da nekoga tako očrni in ožigosa, nato pa nikomur nič," je poudaril.

Prebral je tudi del magnetograma telefonskega pogovora med Horvatom in Jelinčičem, na podlagi katerega je sklepal, da je državni sekretar Andrej Horvat vedel, da ga pridejo kriminalisti "prestrašit".

Jeličič: Za vsem stoji LDS
Isti dan so kriminalisti preiskali tudi hišo predsednika SNS-a Zmaga Jelinčiča. Prav v zvezi z zemljišči v Murski Soboti so njega in nekdanjega ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika namreč sumili podkupljivosti.

Jelinčič je na seji dejal, da je dejstvo, da sta policija in pravosodje, ki sta oba v rokah LDS-a, v vseh primerih, ki jih obravnava komisija, do namerno zlorabila represivna sredstva. Izpostavil je, da je bil zoper njega sprožen postopek zaradi dajanja podkupnine, zoper Milana Pogačarja pa zaradi sprejemanja. "Nihče ni nikomur ničesar dal ali dobil. Šlo je za normalni politični dogovor oz. pogovor, da bi se z letalskim muzejem rešilo problematiko brezposelnosti v Pomurju in da bi se regijo rešilo pred propadanjem," je zatrdil Jelinčič.

Izpostavil je še, da je preiskovalni sodnik Iztok Naglav v odredbi za hišno preiskavo posebej dovolil, da se preiskava lahko opravi tudi v nočnem času, kot se to izvaja pri "najhujših terorističnih zločincih". Jelinčič je prepričan, da je Naglav to storil na zahtevo ministrstva za notranje zadeve ali pa pravosodnega ministrstva. Policija je kljub temu preiskavo opravila podnevi, pri čemer naj bi eden od policistov Jelinčiču dejal, da v bistvu iščejo dokumentacijo, o kateri je govoril na seji DZ-ja, ko je omenjal, da obstajajo posnetki spolnih zlorab bulmastifov v hiši Saše Baričeviča.

Jelinčič je pojasnil tudi, zakaj so ga policisti namesto, da bi ga peljali na policijo, peljali v državni zbor. "Ker so vedeli, da so tam novinarji," je prepričan in dodal: "Edino, kar sem lahko rekel, je bilo, da sem prepričan, da za vsem stoji Katarina Kresal, in to sem prepričan še danes. Vedno bolj."

Pričala že Magajna in Kangler
Pred parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb sta sicer v okviru iste seje že pričala nepovezani poslanec Andrej Magajna in mariborski župan Franc Kangler. Oba sta zavrnila obtožbe iz policijske preiskave ter v svojih nagovorih članom komisije izpostavljala sporna ravnanja policije. Vodstvo policije je očitke v zvezi s tem zavrnilo.

Prepričan sem, da so mi ves čas sledili in ves čas so imeli komando.

Zmago Jelinčič