Kot srednješolec je pisal za takratni satirični list Pavliha, zdaj pa se ukvarja z zagovorom ljudi, ki so osumljeni oz. obtoženi najhujših kaznivih dejanj.

Nazadnje je pred krivično obsodbo za umor rešil Milka Noviča, prav tako pa je bil zagovornik v procesih Patria in Depala vas. Odvetnik je že skoraj 50 let, a v pogovoru za našo televizijo razočaran ugotavlja, da je zaradi aktualnih zlorab v pravosodju izrazito razočaran in tudi osebno prizadet. Znan je po tem, da ljudi v hudi stiski vzame tudi brezplačno. Pri tem zaupa lastni presoji oz. instinktu, na podlagi katerega začuti, kdo je kriv in kdo ne. Pred leti mu je tako uspelo rehabilitirati Martina Uhernika, ki je bil obsojen zaradi umora in ki je odsedel celotno kazen, a je Hriberniku uspelo dokazati, da sploh ni kriv.

Prav za primer Novič navaja, da so pravosodni organi, pa tudi direktor NPU in izvedenec Sablič, lagali oz. zavestno delali krivico njegovemu klientu. "Ni šlo za sodno zmoto, ampak zavestno prikrojitev dokaznega gradiva, in to izključno za obsodbo nedolžnega človeka," je bil oster Hribernik. Za obrambo pri sojenju Milku Noviču Hribernik pove, da se je agonija, ki se je po krivici dogajala njegovemu klientu, dotaknila tudi njega: "Glejte, jaz to jemljem osebno. Če vidim, da je stiska mojega klienta neizmerna, in stiska Noviča je bila dejansko neizmerna, potem je to tudi moja stiska … Veste, to se je prijelo tudi mene, vsako noč sem se zbujal ob treh, štirih in razmišljal, kaj naj naredimo. Ker karkoli smo storili, smo se zaleteli v zid. To je bilo v resnici hudo breme."

Meni, da bi moralo pravosodje zaradi eklatantnih zlorab v tem in podobnih primerih doživeti očiščenje. V ta namen predlaga oblikovanje skupine uglednih pravnikov, ki bi presodili razsežnost kršitev. Pravosodje samo od sebe tega namreč ne bo storilo, ker so za razmere odgovorni tudi ljudje v vrhu.

Sam je bil zgrožen nad tem, kar je ob sojenju doživljal sodnik Radonjić. Gost ob tem dodaja: "Mislim, da je sodnik Radonjić, ki nas je šokiral z govorom o pritiskih, ki jih je doživljal, dejansko storil to, kar mora vsak častni sodnik storiti – soditi pošteno, po pravici in po zakonu." Hribernik kot izredno pomembno poudarja, da Radonić ni klonil pod pritiski. Krivično pa je, da ima zato, ker je sodil pošteno, zdaj težave z vodstvom in da so proti njemu sproženi disciplinski postopki, medtem ko so dejanski kršitelji nedotakljivi. Mednje prišteva tudi tožilko Žgajnarjevo.

Hribernik, ki je bil zagovornik tudi v primeru afere Patria, meni, da je bil to primer sojenja brez vsakih dokazov in huda zloraba prava v politične namene. V tem primeru je pravosodje svojo blamažo »reševalo« z zastaranjem. Za primer Novič je trdno prepričan, da bo tudi na morebitnem ponovnem sojenju njegov klient oproščen, dopušča pa možnost, da bo sodišče tudi to zadevo pustilo zastarati, kar se mu zdi izrazito sprevrženo.

Težek poklic, kot je zagovarjanje osumljencev najtežjih kaznivih dejanj, terja popolno predanost poslanstvu. Edino sprostitev odvetniku Hriberniku pomenijo potovanja. Bil je že skoraj na vseh koncih sveta, saj ga zanimajo različne kulture in zgodovina. Največje zadoščenje in hkrati plačilo pa nastopi takrat, ko doseže pravico. Ko je človek, ki je po krivici obsojen, oproščen.