Poslanci na redni februarski seji državnega zbora. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Poslanci na redni februarski seji državnega zbora. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Pri predlogu zakona so se na ministrstvu za gospodarstvo zgledovali po t. i. "lex magna" . Foto: BoBo
Zakon bo na novo določil pogoje za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih paketov in povezanih potovalnih aranžmajev. Foto: MMC RTV SLO

V nadaljevanju redne seje državnega zbora so poslanci razpravljali o vladnem predlogu, kako privabiti investitorje k trajnemu investiranju v Sloveniji. Omogočil bi iste ukrepe spodbujanja investicij tako za domače kot za tuje vlagatelje. Trenutno so zakonsko določeni le ukrepi za spodbujanje tujih investicij, kar postavlja domače investitorje v neenakovreden položaj, je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti.

Predlog opredeljuje strateško investicijo, in sicer bo to v predelovalni in storitveni dejavnosti investicija v vrednosti vsaj 40 milijonov evrov, ki bo ustvarila vsaj 400 delovnih mest, v raziskovalno-razvojni dejavnosti pa v vrednosti vsaj 20 milijonov evrov, ki bo ustvarila vsaj 200 delovnih mest.

Predvideno je, da bo za vsako strateško investicijo skrbela delovna skupina, ki bo med drugim koordinirala pridobivanje okoljevarstvenega soglasja, okoljevarstvenega dovoljenja in gradbenega dovoljenja.

Največjo polemiko pa sproža možnost razlastitve lastnikov nepremičnin, če so v igri strateške investicije, ki so v javnem interesu in prispevajo k javni koristi zaradi pospeševanja gospodarske rasti in zaposlovanja ter skladnega regionalnega razvoja. Prav ta opredelitev se zdi sporna društvu za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, ki opozarja, da bo torej država lahko razlaščala, zato da bi lahko (tuje ali domače) podjetje ustvarjalo dobičke.

Cantarutti je izpostavil, da so merila za razlastitev zelo natančno določena in da so vsi strahovi o množičnem razlaščanju kmetijskih in drugih zemljišč neupravičeni. Gre za izjemne primere, je poudaril in dodal, da v zakon prenašajo "izkušnjo, ki smo ji imeli s primerom Magna".

Opozorila tudi o okoljskih standardih
Tudi v parlamentarni razpravi je več poslanskih skupin opozorilo na morebitno ustavno spornost določil o razlastitvi. Franc Trček (Levica) je izpostavil, da se bo zasebnemu dobičku pripisal javni interes. Poudaril je, okoljski standardi in predpisi iz dela niso sami sebi namen in jih ne bi smeli jemati kot zaviralni element pri investicijah, poleg tega bodo zaradi visoko postavljenih pragov pri državnih spodbudah praktično izločena domača podjetja.

Tudi Franc Breznik (SDS) meni, da bi morali biti podpore deležna vsa podjetja oz. da bi bilo treba izboljšati poslovno okolje, kar bi bilo podlaga za ustvarjanje novih delovnih mest in usmerjanje tudi v tehnologije, ki prinašajo višje plače in dodano vrednost.

V DeSUS-u bodo zaradi določil o razlastitvi glasovali neenotno, je napovedal Tomaž Gantar. Menijo, da bi bilo bolj smiselno razlastitev urediti v zakonu o urejanju prostora ter da bi bilo treba poleg interesa investitorje upoštevati tudi interes varstva okolja. "Ta zakon pomeni jasno priznanje, da so tudi zasebne investicije, ki bodo prinašale nova in kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, v javnem interesu," pa je dejal Matjaž Han (SD). V SMC-ju pa menijo, da je vlada na področju privabljanja tujih investicij dosegla zavidljiv uspeh.

V NSi-ju predloga ne bodo podprli, ker ne podpirajo spodbujanja investicij s subvencijami, je dejal Jožef Horvat (NSi), ampak si prizadevajo za spodbujanje prek davčnih olajšav in boljšega poslovnega okolja, kar bi bila spodbuda za vsa podjetja. Bojan Dobovšek (NP) je povedal, da so investicije gonilo in pomembne za družbo, da pa so v predlogu zakona nekatere podrobnosti, ki "pokvarijo dobro zamisel", ni pa znano, kdo za temi rešitvami stoji.

DZ bo o tem, ali bo na tej seji opravil tudi tretje branje in glasoval o predlogu zakona, odločal v četrtek.

Več denarja za STO
DZ je opravil tudi drugo branje zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki mu je odbor DZ-ja za gospodarstvo prižgal zeleno luč ob potrditvi več dopolnil koalicije. Največ pomislekov pri obravnavi zakona na matičnem telesu je bilo sicer pri vprašanju višine turistične takse občin, ki bo lahko dosegla do 2,5 evra.

Med drugim zakon uvaja nov vir sredstev za Slovensko turistično organizacijo. Poleg turistične takse, ki jo bodo še naprej določale občine, bo namreč uvedena še promocijska taksa. Ta bo znašala 25 odstotkov zneska turistične turistične takse in bo neposreden prihodek STO. Ob najvišjem znesku turistične takse, 2,50 evra, bo promocijska taksa znašala 0,625 evra, tako da bo gost plačal obe taksi v skupni višini 3,125 evra. Na ministrstvu za gospodarski razvoj pričakujejo, da bo STO s tem pridobil dodatnih 4,7 milijona evrov, občine pa dodatnih 6,9 milijona evrov letno.

Občine bodo lahko z lastnimi predpisi glede na svoje cilje določile dodatne oprostitve plačila turistične takse za posamezne skupine. Koalicija predlaga dopolnilo, da bi turistično takso v polovični višini poleg otrok in mladine med 7. in 18. letom starosti (ne glede na tip nastanitve) plačevale tudi osebe med 18. in 30. letom starosti, ki bodo prenočevale v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč. Franc Trček (Levica) je menil, da bi bilo treba takso zaračunavati glede na kategorizacijo nastanitve.

Zakon bo tudi urejal poklic turističnega vodnika. Poklic turističnega spremljevalca pa ne bo reguliran. Olajšali pa naj bi organiziranje izletov in tudi turističnih paketov, ki jih pripravljajo šole in društva.