Za Levico je najspornejša sprememba zakona v tem, da bi po novem vsem poslancem pripadlo nadomestilo, ne glede na to, kako dolgo so funkcijo opravljali. Foto: BoBo

Glede nezdružljivosti poslanske funkcije bi po predlogu novele, o kateri bo odločal državni zbor (DZ), za poslance v celoti veljale tako materialne kot procesne določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon predvideva objavo kršilca na spletni strani in možnost globe, ne pa tudi prenehanja poslanskega mandata. Zato sta bili do predloga že ob vložitvi junija kritični stranki Levica in NSi, ki sta danes glasovali proti noveli.

Pomisleki pa so se porodili tudi v nekaterih drugih poslanskih skupinah. Z dopolnili so to vprašanje skušali urediti v Levici, NSi-ju, LMŠ-ju in SMC-ju, vendar pa je nazadnje komisija vsa zavrnila, tudi zato, ker je zakonodajno-pravna služba DZ-ja opozorila na ustavno spornost. Sprva so se sicer nekatere stranke zavzele za to, da bi sprejeli enega od predlogov, s čimer bi člen ostal odprt, rešitev pa bi izpilili do odločanja na seji DZ-ja. A se to ni zgodilo.

Poslanci pričakujejo iskanje rešitev, ki bodo ustavno vzdržne. Slišati je bilo predloge, da bi razmislili ne le o možnosti prenehanja mandata, ampak po zgledu nekaterih držav morda tudi možnosti odvzema glasovalne pravice in plače.

Poslanci so si potrdili širjenje privilegijev

V času nezdružljivosti funkcije upravičeni do plače?

Kakšna kazen bi morala doleteti poslanca, ko se ta ujame v past nezdružljivosti funkcij? Naj izgubi mandat, plačo, glasovalne pravice? Vse troje ali nič od tega? Foto: DZ/Matija Sušnik

Komisija je sicer zavrnila dopolnilo SMC-ja, s katerim so želeli določiti, da poslancu za čas do odprave morebitne nezdružljivosti ne bi pripadala pravica do plače in drugih prejemkov. Čeprav so novelo podprli, pa vodja poslancev SMC-ja Igor Zorčič napoveduje, da se bodo še odločili o podpori zakonu na seji DZ-ja.

Vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper se je pri glasovanju o noveli vzdržala, ker se je v razpravi nakazala možnost ustavno vzdržne sankcije, ki bi jo lahko uzakonili, še preden dobijo predlog ustavnih pravnikov – možnost odvzema glasovalnih pravic in plačila.

Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović pa je po seji poudaril, da je novela šele prvi korak k temu, da pripravijo zakon, ki bo omogočal, da v primeru kršitve nezdružljivosti pride tudi do sankcije – prenehanja mandata, odvzema glasovalne pravice ali plače. Tako pričakuje, da bo predsednik DZ-ja Dejan Židan po sprejetju novele sklical pravnike in pripravil rešitev za to največjo težavo v zakonu.

Tudi vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat upa, da se bo pravna stroka poenotila o rešitvah v primeru nezdružljivosti poslanske funkcije in bodo zakon, če bo sprejet, popravili. Strinjal se je, da glede tega novela pomeni korak nazaj.

Poslanci v kategoriji "nedotakljivih"?

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je tudi po seji opozoril na privilegije, ki jih po njegovem mnenju novela prinaša poslancem. A dvomi, da bo prevladal zdrav razum in da novela ne bi bila sprejeta. "Nesprejemljivo je, da se je poslanska večina odločila, raje kot da bi ga popravila, enostavno črtati člen o prenehanju funkcije ter da se s tem poslanci postavljajo v nedotakljivo kategorijo, ki je nad preostalimi državljani," je dejal Vatovec.

Vprašanje nedorečenih določb o nezdružljivosti poslanske funkcije se je odprlo spomladi, ob primeru poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Pravni strokovnjaki so ocenili, da bi bila ugotovitev o prenehanju funkcije čezmeren ukrep.

Prav tako v tem času na mizi ni rešitve, ki bi bila ustavnopravno vzdržna. Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je danes ocenil, da bi te postopke lahko opredelili v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta je v parlamentarnem postopku, a tega vprašanja za zdaj ne rešuje.

Za iskanje primernih rešitev glede prenehanja poslanskega mandata sta se na seji zavzela med drugim tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec in državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

Poslanska nadomestila in kilometrine

Novela zakona o poslancih sicer prinaša še nekaj drugih rešitev, med najbolj odmevnimi je določilo za obračunavanje stroškov prevoza na delo na podlagi kilometrine ter odprava pogoja šestmesečnega opravljanja poslanske funkcije za pridobitev pravice do nadomestila plače po prenehanju mandata.

Upravičenost do nadomestila že prvi dan?

Odprava pogoja šestmesečnega opravljanja poslanske funkcije za pridobitev pravice do nadomestila plače po prenehanju mandata je zmotila Levico, a njeni dopolnili glede tega nista bili sprejeti. Prav tako je MVK zavrnil dopolnilo, s katerim je NSi želel poslankam omogočiti izrabo porodniškega dopusta, predlagal pa je tudi rešitev za dolgotrajno odsotnost poslancev v primeru dolgotrajne bolniške odsotnosti ali dolgotrajnega zdravljenja.

Po mnenju Vatovca iz Levice je popolnoma nesprejemljivo, da bi bili poslanci upravičeni do nadomestila za opravljanje funkcije že prvi dan mandata, torej, tudi če bi "oddelali" en sam dan v parlamentu.

Levico zmotilo obračunavanje prevozov po kilometru
Vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec je sicer v imenu predlagatelja novele v uvodu poudaril, da s predlogom zlasti urejajo pravice poslancev, ki so jih imeli pred uveljavitvijo varčevalnega zakona v času krize. V skladu s tem poslanci v DZ-ju tudi niso enakopravno obravnavani z vidika prejemkov, je povedal.

Za Levico je bila med drugim sporna določba o obračunavanju potnih stroškov za prevoz na delo po prevoženem kilometru. Po mnenju poslanca Levice Vatovca je to v nasprotju z veljavnim sistemom v javni upravi, kjer velja najcenejši javni prevoz.

Poslanci so si potrdili nadomestilo