Foto: SOJ RTV SLO
Foto: SOJ RTV SLO

Pa ne le o pomenu in razumevanju naših pravic, ampak tudi o naših vrednotah in naši kulturi, ki jo z njimi povezujemo ‒ kulturi strpnosti, kulturi sprejemanja in dialoga, kulturi vključevanja in navsezadnje tudi kulturi medsebojne komunikacije.

"V teh zahtevnih časih se naša prihodnost zdi negotova. Posledice zdravstvene krize se kažejo tudi v epidemiji stisk zaradi bolezni covid-19 ali drugih, izgubi najbližjih, pomanjkanju socialnih stikov, izoliranosti, izgubi službe ali službeni preobremenjenosti ter stiskah, ki so povezane z opravljanjem šole na daljavo in družinskim življenjem. Številni so še bolj na robu, kot so bili. Poglobila se je revščina, povečuje se nasilje, naraščata neenakost in diskriminacija, ta celostna kriza pa je povzročila še druge vrzeli, ki načenjajo uresničevanje človekovih pravic. Da bi si v celoti opomogli in zgradili svet, kot si ga želimo – ki je odpornejši, pravičnejši in bolj trajnosten ‒, pa bomo morali še naprej dejavno vlagati v ukrepe za odpravo teh vrzeli in navsezadnje na prvo mesto znova postaviti strpnost, toleranco, sočutje in človečnost. Čeprav se v tej izkušnji včasih počutimo same, pa vendarle nismo ločeni in izolirani, temveč smo del večje človeške izkušnje, za katero si srčno želim, da nas ne bi tako delila, ampak bolj povezovala," je zapisal.

V skupni javni izjavi slovenskega dela mednarodne organizacije Amnesty International in slovenskega združenja za dostojno starost Srebrna nit so opozorili na številne pomanjkljivosti pri uresničevanju človekovih pravic starostnikov in zaposlenih v zdravstvu in socialni negi.

Po preliminarnih podatkih je med vsemi umrlimi s covidom kar 96 odstotkov starejših od 65 let. V združenju Srebrna nit so prepričani, da to terja tudi kazensko odgovornost pristojnih, ki niso ustrezno zaščitili stanovalcev domov za starejše, so jih pa odrezali od najbližjih. "V glavnem nas kličejo zelo žalostni svojci, ki ne morejo na obisk k svojim ljudem. Tisti, ki so v domovih, pa trpijo, so osamljeni, depresivni, nekateri mislijo tudi na samomor," je za TV Slovenija povedala Neva Železnik iz združenja.

Človekove pravice v času epidemije

Svetino je sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Poudarila sta pomen spoštovanja človekovih pravic v času epidemije in po njej. Pahor se je na povabilo Svetine pridružil kampanji Združenih narodov, ki ozavešča o človekovih pravicah, so sporočili iz urada predsednika.

Skupaj sta presodila, da si bomo po tej krizi opomogli in zgradili svet, kot si ga želimo in ki bo odpornejši, pravičnejši in bolj trajnosten. A za to moramo na prvo mesto postaviti strpnost, toleranco, sočutje in človečnost. Nobena kriza ne sme in ne more biti opravičilo za pomanjkanje dialoga, so še zapisali.

Na predvečer mednarodnega dneva človekovih pravic so pripravili tudi pogovor s Svetino, ki ga je vodil novinar in voditelj na Valu 202 Miha Šalehar.

Bil pa je tudi gost v Odmevih na TV Slovenija. Celoten pogovor si lahko ogledate v spodnjem videu.

Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino