V prvem delu oddaje so se soočile stranke, ki jim za preboj v parlament kaže najbolje. Foto: MMC RTV SLO
V prvem delu oddaje so se soočile stranke, ki jim za preboj v parlament kaže najbolje. Foto: MMC RTV SLO
V drugi polovici so se soočili predsedniki strank, ki jim javnomnenjske ankete kažejo podporo volivcev, a (za zdaj) ne dovolj za prestop parlamentarnega praga. Foto: MMC RTV SLO
Infografika. Foto: MMC RTV SLO


V soboto je predsednik države Borut Pahor sporočil, da bodo predčasne parlamentarne volitve v Sloveniji 3. junija. Dober mesec in pol pred volitvami je večina najpomembnejših strank predstavila svoje programe in kandidate, konec preteklega tedna pa je agencija Ninamedia za RTV Slovenija pripravila telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI, ki nakazuje mogoče volilne izide, seveda pa se med volilno kampanjo lahko še spremenijo.
Glede na izide raziskav, ki se v preteklih mesecih niso bistveno spremenili, so se v prvi polovici oddaje Tarča soočili predsedniki sedmih strank, ki jim izidi kažejo, da se bodo uvrstile v državni zbor. V studiu so bili: Dejan Židan, Marjan Šarec, Miro Cerar, Janez Janša, Karl Erjavec, Matej Tonin in Luka Mesec. Tarčo je vodila Erika Žnidaršič.
Izstopi pri nekaterih
Od zgodovinskega izida je stranka SMC prišla do izstopov. Kaj se je zgodilo? SMC ima veliko uspehov in gre odločno na volitve za zmago in ne za 4. mesto, je napovedal Miro Cerar. Komentiral je tudi izstop poslancev Zormana in Krajnca. Eden ni bil uvrščen na kandidatno listo, drugi pa je bil z okrajem nezadovoljen. Takšnih poslancev ne potrebujemo, je dejal. Kustec Lipicerjeva bo odšla zato, ker se vrača v akademske vode, ker je imela naporen mandat, bo pa s stranko sodelovala naprej, je napovedal. Janez Janša primerov ni želel komentirati, saj naj se s tem spoprijemajo SMC-jevci.
Karl Erjavec je komentiral razpad lokalne svetniške skupine v Kamniku. Tudi brez tega bo DeSUS dosegel dober izid, tudi brez dveh svetnikov, ki bosta na strani Šarca, je napovedal. Imajo 10.000 članov, zato ne gre za tragedijo, je povedal.
Stanje v državi in načrti
Dejan Židan
je opozoril, da ima Slovenija dobro gospodarsko rast, kar da je dosegla vlada. Ni pa vladi uspelo vse, nekaj bo dočakalo novo vlado, predvsem bo treba zmanjšati družbeno neenakost.
Cerar je ponosen, da je vlada potegnila državo iz krize. Želi si, da bi ljudje prepoznali, da se lahko ta pot nadaljuje, vključno s privabljanjem tujih investitorjev, krepitvijo kakovosti storitev javnega sektorja in stabilnostjo. Povsod je bolje, je zatrdil.
Matej Tonin je prepričan, da je potrebna menjava politične generacije, saj ne vidi, v čem bi lahko bil Erjavec po desetletjih še vedno koristen. Žalostno je predvsem, da ljudje še vedno umirajo zaradi čakalnih vrst, Slovenija se tudi še ni spoprijela z dolgoročnim staranjem prebivalstva.
Janša je opozoril, da je bil SDS zelo malo časa v vladi. SDS tako deli uspehe in neuspehe koalicijskih vlad. Položaj danes ni rožnat, pa tudi ne katastrofičen. Nekatera področja pa so katastrofa: zdravstvo, delovanje vladavine prava, mizerno plačilo za več kot 100.000 ljudi, je naštel.
Erjavec je zavrnil očitek, da je bil DeSUS med strankami praktično najdlje na oblasti in je zato odgovoren za stanje. Največ časa je imel LDS, pa tudi največ vpliva, medtem ko je bil DeSUS kolešček v večjih koalicijah, je opozoril. Kljub temu je izrazil ponos na dosežke na področju varstva upokojencev.
Levica, ki še ni bila na oblasti, je polno pripravljena na volitve in računa na podvojitev števila poslancev v mandatu, je dejal Luka Mesec. Prvi cilj je odprava revščine, kar bi se dalo ob 5-odstotni gospodarski rasti. Eden izmed korakov je bil storjen tokrat s povišanjem socialne pomoči, je povedal. Med drugim pa si želijo znaten dvig zakonsko določene minimalne plače.
Janša je na to odgovoril, da se lahko zakonsko določi tudi 2.000 evrov minimalne plače, a se je enostavno ne bo dalo izplačati. Treba je ustvariti okolje, ki spodbuja produktivnost, vključno z razbremenitvijo najkoristnejših delovnih mest, in ko se bo to izboljšalo, se lahko sanja o močnem javnem sektorju, kot ga ima Danska, je povedal vodja največje politične stranke.
Židan je Mesca opozoril, da bo dvig stal letno 80 milijonov evrov. Izrazil je upanje, da tega denarja ne bo treba vzeti pri otroških dodatkih - in nekje ga bo treba.
Cerar je vse navzoče spomnil, da je pod to vlado v državo prišlo precej investitorjev, ki prinašajo tudi delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, denimo Yaskawo in robotiko, s čimer bo Slovenija postala regijsko vse močnejša.
Najprej je treba debirokratizirati sistem, da bo več podjetij lažje prišlo v Slovenijo, s tem pa bo več delovnih mest in več denarja, je svoj načrt predstavil Marjan Šarec. Če bo prišel na oblast, bo takoj začel te reforme, je napovedal. Najbolj ga motijo "birokratske neumnosti", s katerimi se srečujejo na občinah. Obenem se je zavzel za močno vlado.

Stranke pod volilnim pragom, a z možnostjo preboja v parlament
V drugi polovici oddaje so se soočili predsedniki sedmih strank, ki so v raziskavi sicer pod volilnim pragom, a so jih nekateri anketiranci na priklic omenili kot tiste, ki bi jim morda dali glas.
Janko Veber predsednik novoustanovljene stranke Sloga je v uvodu poudaril, da se ne zavzema za ohranitev skupne državne lastnine, temveč za skupno zasebno lastnino, ki je ključna za preživetje Slovencev, je dejal. Gre za premeščanje lastnine od enega odstotka lažne elite k ljudem: "Na eni strani te za malenkosten prekršek oglobi policist za vrednost cele plače, na drugi strani se en odstotek bogati." Veber še meni, da je bila aktualna politika v zdravstvu popolnoma zgrešena. "V Slogi zagovarjamo zdravje," je dejal in dodal, da so čakalne vrste tudi posledica nezdravega življenja, saj se prehranjujemo z vsem, samo z lokalno hrano ne.

Zmago Jelinčič iz stranke SNS je dejstvo, da njegova stranka prejme 100.000 evrov letno, komentiral s tem, da smo se pač odločili za večstrankarski sistem. Na vprašanje, kako so denar zapravili (8.000 evrov na mesec), je dejal: "Če bi bili v stranki, bi vedeli, kako to gre." Glede zdravstva je komentiral, da bi tiste, ki so zavozili zdravstveni sistem, poslal na prisilno delo in dodal: "V Jugoslaviji ni bilo tako slabo, kot je danes slabo zdravstvo."

Bojan Dobovšek iz stranke Dobra država se strinja z Jelinčičem, da je treba zagotoviti sredstva manjšim strankam, ki lahko delajo za dobro ljudi. Glede težav v zdravstvu je navedel problematiko kadrovanja od SDH-ja do bolnišnic, na položaj pa ne pridejo ljudje z referencami. Dodal je še, da se stranka zavzema za prepoved opravljanja državne funkcije tistim, ki so oškodovali državno premoženje.

Bojan Požar je dejal, da že 25 let opozarja in se bojuje proti globoki državi. Takoj na začetku soočenja je kritiziral kriterij, po katerem je bil opravljen izbor za drugi del soočenja. Pokazal je list papirja, na katerem naj bi bila raziskav Ninamedie, ki mu kaže 14-odstotno podporo. Glede financiranja neparlamentarnih strank je dejal, da je SMC porabil več za svetovanje, kot je nekaj zunajparlamentarnih strank za svoje delovanje. "Cerar si kupuje BMW-je, medtem ko v porodnišnicah mame ležijo na hodnikih," je komentiral težave v zdravstvu in dodal, da zdravstvo ni brezplačno, saj vsakemu državljanu trgajo na mesec par 100 evrov, ko ima težavo, pa stoji v čakalni vrsti.

Franc Kangler, sopredsednik Združene desnice, je v uvodu dejal, da sta si z Alešem Primcem želela, da bi skupaj nastopili s SLS: "Obžalujem, da se SLS ni odločil za skupen nastop. S pozitivno sinergijo na desnici bi lahko imeli boljši rezultat." Nato je komentiral, da bi na soočenju moral biti Miro Cerar, ki bi odgovarjal za dejanja v tem mandatu. Med drugim meni, da je vlada naredila velik korak v zdravstvu – vrgla ga je 40 let nazaj. "Živimo v totalitarni državi, kjer imata oblast policija in tožilstvo," se je razburil Kangler, ki se je večkrat obregnil tudi ob - po njegovem mnenju - previsoke kulturne pokojnine Prešernovih nagrajencev.

Marko Zidanšek iz SLS-a, ki je po anketah najbližje parlamentu, je dejal, da je SLS velika stranka, ki gre na volitve s programom dobrega gospodarjenja. Zidanšek pravi, da z Združeno desnico niso hoteli skupaj nastopiti na volitvah, saj imajo drugačen program. Glede zdravstva meni, da je denarja v zdravstvu dovolj, z dobro voljo v politiki pa bi se dalo po njegovem mnenju izpeljati sistemsko reformo v korist pacienta. Zidanšek je še dejal, da v preteklem mandatu niso dovolj koristili evropskega denarja in so zapostavili lokalne skupnosti.

Alenka Bratušek je v uvodu dejala, da vodi parlamentarno stranko, ker je enkrat že prepričala volivce, zato bi po njenem morala stati na mestu Marjana Šarca v prvem delu oddaje. "Kot se je moja vlada soočala s finančno krizo, bi se morala vlada, ki mi je sledila, soočiti z zdravstvom. Kot sem rešila državo pred bankrotom, bi rešila zdravstveni sistem," je še dejala.

Podpora ruskega veleposlanika DeSUS-u
Glede podpore ruskega veleposlanika DeSUS-u je Kangler dejal, da se je Erjavec bolj ukvarjal s Palestino kot s preostalo zunanjo politiko. Bratuškova je dejala, da veleposlanik očitno slabo pozna Erjavčevo politiko, saj so se pokojnine dejansko znižale. Požar meni, da je diplomat dobro vedel, kaj dela, saj ga je pohvalil za Erjavčevo prizadevanje za približevanje k Rusiji, ki nas vse bolj oddaljuje od Zahoda. Jelinčič je komentiral, da se Erjavec trudi le, da imajo njegovi podporniki polne žepe, za upokojence pa mu ni mar. Veber je dejal, da opredeljevanje diplomata ni primerno, a se mu ne zdi primerno niti, da gre vodstvo parlamentarnih strank na zajtrk k ameriški gospodarski zbornici, Kangler, nasprotno, v tem ne vidi ničesar spornega. Ob tem sta se glede prodaje Telekoma močno sporekla Veber in Požar. Ta je dejal, da Slovenija ni nevtralna država, Veber pa, da je treba zaščititi državo tako kot teritorij, pa tudi njene lastnine. Požarju je dejal, da če tega ne razume, bi bilo bolje, da ne kandidira na volitvah.

Kako bi se povezovali
Združena desnica ne bi šla v koalicijo z Levico in Slogo, SLS se ne bi povezoval s skrajno desnico in skrajno levico, pri tem pa ni želel reči, da je Združena desnica skrajna desnica, čeprav ga je Kangler povprašal, ali tako vidi njegovo stranko. Predsednik Sloge Veber bi se povezoval z vsemi, ki bi vlagali v raziskave in razvoj, ne glede na levo ali desno. Poudaril pa je, da s SD-jem, iz katerega je izstopil, ne bi več sodeloval, ker gre za neoliberalno stranko. Požar meni, da je treba iskati sodelovanja s programi in ne z imeni, vseeno bi se z Levico glede gospodarstva ujel. Dobovšek je dejal, da je pomembno, da ima stranka dobro ekipo za izvajanje ustreznih programov. Jelinčič pa se predvsem hoče vrniti v parlament.

Tarča
Tarča