"Ideja, da bi vsi prejemali enako in enako živeli, je zelo lepa, ampak ugonobi vsako možnost napredka," je Sirc komentiral zamisel o uvajanju univerzalnega dohodka. Foto: MMC RTV SLO
Nagodetov proces
Nagodetov proces je bil politični proces slovenske oblasti pod vodstvom Komunistične partije Slovenije (KPS) proti politikom, ki so želeli politično delovati v državi kot opozicija. Na njem so obsodili 15 ljudi, poleg Sirca in Nagodeta tudi: Leona Kavčnika, Borisa Furlana, Zorana Hribarja, Angelo Vode, Metoda Kumelja, Pavlo Hočevar, Svatopluka Zupana, Bogdana Stareta, Metoda Pirca, Vida Lajovica, Franja Sirca, Elizabeto Hribar in Franca Snoja. Vrhovno sodišče je sodbo razveljavilo z ugotovitvijo, da je slonela na lažnih obtožbah in da je šlo za krivičen proces proti namišljenim zahodnim vohunom. Foto: RTV SLO

V pogovoru, ki ga je ob njegovi 90-letnici organiziral Študijski center za narodno spravo in ga je vodila direktorica centra Andreja Valič, je poudaril, da bi v Sloveniji lahko kar nekaj ljudi obtožili zaradi genocida ali odobravanja genocida, a opozoril: "Obsoditi je treba, da se je to godilo, ampak zapirat ljudi pa nima nobendega smisla. S tem bi se naredilo še več zla, kot ga je že bilo."

Sirc: Komunizem ne funkcionira in ne more funkcionirati
Kot je znano, je bil Ljubo Sirc v komunističnem režimu v Sloveniji eden izmed obsojencev na t. i. Nagodetovem procesu, pozneje pa se je izselil v Veliko Britanijo, kjer je kot ekonomist napovedoval zlom komunističnih oz. socialističnih gospodarstev. Še ko je živel v Jugoslaviji je iskal razloge, zakaj centralno planiranje in samoupravljanje ne delujeta.

Prepričanje, da komunizem ne deluje in ne more delovati in da se je treba proti komunizmu boriti in razložiti, zakaj ne deluje, ga je držalo pokonci tudi v zaporu, kjer je preživel sedem let in pol, ker so ga v Nagodetovem procesu kot britanskega vohuna najprej obsodili na smrt, pozneje pa na zaporno kazen.

"Nagode je bil prepričan stalinist"
"Zanimivo je, da je bil vodja skupine Črtomir Nagode ob začetku vojne prepričan stalinist. Začel je sestavljati program, kaj bo, ko bomo mi skupaj s komunisti prevzeli oblast. Komunisti pa so ga napadli, ker ni smel nihče razmišljati o ničemer, ker bodo oni povedali, kaj bomo storili," je dejal Sirc.

"V svojem programu je Nagode zapisal tudi, da naj bi bil napredek zaradi podržavljanja velik. Vprašal sem se, zakaj. Med begom v Švico, kjer sem želel poročati, kaj se dogaja v Jugoslaviji, sem si v gorah zlomil nogo in prijatelji so mi v obmejno bolnišnico pošiljali knjige. V roke sem dobil knjigo Nauk o gospodarstvu, ki mi je jasno razložila, zakaj centralno planiranje ne more funkcionirati. Ker je vso zapletenost gospodarstva nemogoče dojeti. Ko je komunizem začel funkcionirati, so stvari začele razpadati," opominja.

Sirc: Pri Nagodetu sem srečal Kidriča
Sirc pa takratne razmere med Nagodetovo skupino in komunisti opisuje takole: "Nagodetova skupina je bila v vezi s komunisti. Med drugim sem Kidriča srečal pri Nagodetu, ki ga je prišel obiskat, ko so se komunisti dogovarjali, ali se bomo vsi združili, skušali nekaj storiti proti okupatorju, nato pa so nas začeli pritiskati ob zid. Veste, kaj se je zgodilo leta 1943, ko je ostala samo komunistična partija in osvobodilna fronta pod njeno komando. To so bile pač čudne stvari."

"Zgleda, da so komunisti konec leta 1941 sklenili, da je do neke mere konec zunanje vojne in se začenja boj proti razrednim sovražnikom. V Sloveniji je prišlo do direktnega spopada med organizacijami, ki naj bi se borile proti Nemcem in Italijanom," pripoveduje.

Je Kresalova sploh liberalka?
Leta 1991 je Vrhovno sodišče RS-a razveljavilo Nagodetov proces in Sirc je imel pravico zahtevati nazaj vse družinsko premoženje (tudi tekstilno tovarno v Kranju), ki je bilo nacionalizirano, toda postopek denacionalizacije se vleče že 20 let. "Je pa neverjetno, kako se vse besede obračajo, kako zakoni postajajo minimalni, medtem ko so bili v začetku za popolno vračanje, zdaj pa ne. Ne gre samo zame, ampak za celotno vprašanje prava v Sloveniji, ki kolikor lahko jaz presodim, ne funkcionira. Tolmačenje prava je popolnoma nerazumljivo in človek sam ne ve, kaj bi še storil, da bi se stvari začele nekoliko drugače razvijati," meni.

O liberalnosti in liberalnem pa kot liberalec in član Liberalne internacionale pravi: "Beseda liberalen je izgubila velik del svojega pomena. Če omenjate kot liberalca Brščiča, mene in Šušteršiča je to ena stvar, če omenjate Katarino Kresal, je pa to popolnoma druga stvar, nima nobene zveze. Edino to zvezo ima, da je Katarina Kresal v liberalni internacionali, kar je zelo huda reč."