Madžarska in Poljska že ves čas nasprotujeta načrtovani povezavi med evropskim denarjem in spoštovanjem vladavine prava in po navedbah diplomatskih virov ju je pri tem v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija. Foto: Reuters
Madžarska in Poljska že ves čas nasprotujeta načrtovani povezavi med evropskim denarjem in spoštovanjem vladavine prava in po navedbah diplomatskih virov ju je pri tem v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija. Foto: Reuters
Sorodna novica Na evropskem vrhu še brez dogovora, spor tudi glede vezave pomoči na spoštovanje vladavine prava

V Bruslju že tretji dan potekajo pogajanja o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, vrednem več kot 1800 milijard evrov. Od sobote zvečer je v ospredju vprašanje povezave med spoštovanjem vladavine prava in sredstvi iz proračuna. Madžarska in Poljska že ves čas nasprotujeta tej povezavi in po navedbah diplomatskih virov ju je pri tem v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija.

Britanski časopis FT je v povezavi s tem na Twitterju zapisal, da "se Madžarska, Poljska in Slovenija upirajo sistemu, ki bi povezal denar s spoštovanjem temeljnih pravic". Premier Janez Janša se je na ta tvit odzval z besedami: "Narobe. Želimo samo to, da za vse veljajo enaki standardi. Za Poljsko, Slovenijo, Luksemburg, Madžarsko, Nemčijo (...) Enaki standardi glede neodvisnega sodstva, medijev, svobode govora (...) Nikakor nikjer ne podpiramo selektivnega pravosodja in dvojnih standardov."

Odzivi slovenskih politikov in strank

Med prvimi se je na Twitterju odzvala evropska poslanka in predsedujoča stranki SD Tanja Fajon, ki je sporočila, da je "umeščenost Slovenije med jedrne države EU-ja ena najpomembnejših zunanjepolitičnih usmeritev, potrjena tudi s strategijo zunanje politike, sprejeto v Državnem zboru". Dodala je, da "predsednik vlade samovoljno zapušča klub jedrnih držav, vrednote EU-ja, vladavino prava".

Njeno stališče so povzeli tudi v stranki SD, kjer so zapisali, da se je Slovenija "sredi evropskega vrha pri odločanju o najpomembnejšem evropskem projektu desetletja postavila na napačno stran, tujo vrednotam in načelom, ki smo jih razvijali vse od vključitve v Evropsko unijo". Evropska poslanka je to označila za "zgodovinsko napako."

V koalicijski stranki NSi so ob novicah o dogajanju v Bruslju poudarili pomen vladavine prava. "Za krščanske demokrate sta pravna država in spoštovanje zakonov temelj demokracije, svobode ter varnosti, kar bomo vedno zagovarjali in branili," so zapisali na Twitterju.

Zdravstveni minister iz stranke DeSUS Tomaž Gantar je v tvitu izpostavil, da sta "pravna država in spoštovanje človekovih pravic demokratična standarda vsake sodobne družbe".

Predsednik koalicijske stranke SMC Zdravko Počivalšek pa je pojasnil, da ne spreminjajo zavezanosti skupnim vrednotam EU-ja. "Ostajamo na poti, ki smo jo izbrali na referendumu leta 2003. Izkrivljanje tega dejstva za potrebe dnevnopolitičnih barometrov doma je nekorektno," je zapisal na Twitterju. "Vsi želimo okrepiti zaupanje v skupne EU vrednote, to pa je cilj, ki ga bo težko doseči, če bo glas enih članic v Bruslju nadvladal glasove drugih," je poudaril gospodarski minister.

"Če bi nekateri voditelji imeli čisto vest, ne bi zahodnim državam članicam EU, ki so ustanoviteljice te unije, predavali o vladavini prava. Dovolj je tega, da je EU le bankomat, medtem ko se teptajo in zlorabljajo temeljne vrednote povojne Evrope," pa je tvitnila evropska poslanka iz vrst NSi-ja Ljudmila Novak (EPP).

Vrh EU-ja: oster odziv Fajonove in zadržana koalicija