Policija je prijela 10 ljudi. Pet policistov, fotoreporter in protestnik so zaradi poškodb potrebovali zdravniško pomoč. Foto: BoBo
Policija je prijela 10 ljudi. Pet policistov, fotoreporter in protestnik so zaradi poškodb potrebovali zdravniško pomoč. Foto: BoBo
Na izgredih napaden in do nezavesti pretepen fotoreporter

V četrtkovih protestih, na katerih je izbruhnilo nasilje, je bilo poškodovanih 15 policistov, pet od njih je poiskalo zdravniško pomoč. Direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar je ocenil, da uporaba prisilnih sredstev ni bila pretirana, ampak sorazmerna. Nekateri protestniki so bili nasilni tudi do novinarskih ekip. Fizično so napadli fotoreporterja Boruta Živulovića, ki je dobil udarec v glavo in je bil zaradi hujših poškodb hospitaliziran v UKC-ju Ljubljana. Po podatkih, ki so jih posredovali iz UKC-ja, je pomoč zaradi poškodb poleg petih policistov in fotografa poiskal še eden izmed protestnikov.

V izgredih je nastalo tudi več škode na premoženju. Po podatkih, ki jih je policija zbrala do zdaj, so bila poškodovana tri osebna vozila, štiri stojnice in zabojniki na tržnici ter razbiti dve stekli, je v današnji izjavi za medije povedal direktor ljubljanske policijske uprave Vrečar. Policisti so ugotovili 52 kršitev odloka o prepovedi gibanja in zbiranja ter več drugih kršitev javne varnosti. Zasegli so tudi več pirotehničnih predmetov.

Prisilna sredstva so uporabili zoper štiri fizične osebe, zoper množico pa plinska sredstva in vodni top. Med protestom so pridržali deset ljudi, še tri so privedli v prostore policije za ugotavljanje identitete. Vse so že izpustili, zoper njih pa vodijo prekrškovne postopke in postopke zaradi suma kaznivih dejanj. Policisti zdaj nadaljujejo pregled slikovnega materiala, zbirajo obvestila, iščejo organizatorje protestov in poskušajo identificirati ljudi. Po dozdajšnjih ugotovitvah je večinoma šlo za mlajšo populacijo. "Prav gotovo je bilo evidentno, da niso prišli protestirat mirno, ampak so prišli povzročat izgrede in napadat policiste," je poudaril.

Pri posredovanju so sodelovali ljubljanski policisti, konjeniki, vodniki službenih psov, pripadniki posebnih enot policije ljubljanske in drugih uprav, pripadniki specialne enote policije in helikopterska enota policije. Policija je še sporočila, da se je v četrtek že pred tem odvijal še en shod, okoli 12. ure je šest protestnikov prišlo na Trg republike, kjer so jih policisti opozorili, da je shod prepovedan in ugotovili več kršitev javne varnosti ter dve kršitvi odloka o omejevanju gibanja.

Poškodovanih 15 policistov, fotoreporter v bolnišnici

Vrečar ocenjuje, da je šlo za sorazmerno uporabo prisilnih sredstev

Veliko pozornosti je pritegnil posnetek, na katerem policisti uporabljajo prisilna sredstva zoper protestnico. Foto: BoBo
Veliko pozornosti je pritegnil posnetek, na katerem policisti uporabljajo prisilna sredstva zoper protestnico. Foto: BoBo

Direktor PU-ja Ljubljana je komentiral tudi posnetek, ki je zakrožil po spletu, in iz katerega je razvidno, da policisti uporabljajo prisilna sredstva zoper protestnico. Kot je dejal Vrečar, je na posnetku vidna samo uporaba prisilnih sredstev, ne pa tudi dogajanje pred tem. "Protestnica se je dotikala policista, mu segala po čeladi, ga poskušala udariti in mu sneti čelado, kar ji je tudi uspelo," je opisal. Ukazov, naj s kršitvijo preneha, ni upoštevala, zato so zoper njo uporabili prisilna sredstva. V postopek se je po besedah Vrečarja vmešal še moški, ki je bil ob njej. Tudi zoper njega so uporabili prisilna sredstva, oba so tudi pridržali v prostorih policije.

Po njegovih besedah vsaka uporaba prisilnega sredstva zahteva presojo upravičenosti, strokovnosti in zakonitosti uporabe. V primerih obvladovanja množice zadeve analizirajo še podrobneje. "Po zdajšnjih podatkih, ki jih imam, ocenjujem, da ni šlo za pretirano, ampak za sorazmerno uporabo prisilnih sredstev, da smo lahko vzpostavili javni red in mir ter poskrbeli, da ni prišlo do še večjih izgredov in poškodb ljudi in premoženja," je poudaril Vrečar.

Opozicija obsodila nasilje in pohvalila posredovanje policistov

Premier Janez Janša je na Twitterju že v četrtek zvečer izrazil podporo policiji za njeno "profesionalno opravljeno delo, za varovanje premoženja in ljudi". Zapisal je tudi, da so mirni protesti, ko ni epidemije in nevarnosti okužb, ustavna pravica. "Razgrajanje in fizično nasilje ter napadi na policiste pa so vedno in povsod kriminalna dejanja, ki bodo kaznovana," je dodal.

V koaliciji sicer ostro obsojajo četrtkovo dogajanje v prestolnici, ko so protesti proti vladnim ukrepom zaradi epidemije prerasli v nasilništvo. Kot je poudaril vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, je neodgovorno in nedopustno, da se v času največje zdravstvene krize v središču Ljubljane organizirajo nasilni izgredi. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je na Twitterju poudaril, da krivdo za nasilne proteste nosijo tisti, ki so nasilje izvajali. Policistom je čestital za odločno ukrepanje. "Iskanje krivde v vladi, opoziciji ali medijih nas odmika od pomiritve in od reševanja stisk, ki jih povzroča epidemija," je opozoril.

Delovanje policije je v objavi na Twitterju pohvalil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Policija je bila po njegovi oceni "zelo dobro pripravljena, izgrede je v največji možni meri zajezila". Kot je zagotovil, bo policija še naprej varovala življenja, zdravje, premoženje, proti kršilcem pa sprožila ustrezne postopke. Ob tem je obsodil vsakršno nasilje.

Četrtkovo nasilje na ljubljanskih ulicah je obsodil minister za gospodarstvo in predsednik koalicijske stranke SMC Zdravko Počivalšek. "Zdaj potrebujemo mir in sodelovanje, ne glede na razlike v pogledih na trenutne razmere. Slovenija je država, zavezana mirnemu reševanju konfliktov, slovenska družba pa skupnost, zavezana sožitju in medsebojnemu spoštovanju," je pozval.

Obrambni minister in predsednik NSi-ja Matej Tonin pa je v objavi na Twitterju opozoril, da razbijanje, uničevanje in pretepanje ne bo premagalo novega koronavirusa. Tudi on je najostreje obsodil proteste in nasilje. "V času, ko se borimo z virusom, ko vse sile napenjamo za pomoč ljudem in zdravstvu, je takšno ravnanje najmanj neodgovorno. Nasilje v slovenski družbi nima prostora in tudi kot izražanje nestrinjanja ne sme biti sprejemljivo," je še poudaril in dodal zahvalo "zdravstvenim delavcem, ki skrbite za naše zdravje, ter vojski in policiji, ker skrbita za našo varnost".

Odzivi na nasilne izgrede v Ljubljani

Del opozicije ocenjuje, da je bilo nasilje zrežirano

Na objavo so se odzvali tudi v opoziciji. V strankah LMŠ, SD, Levica in SAB so se ogradili od četrtkovih nasilnih protestov in tudi od namigovanj, da bi bili krivi za izgrede. Ocenjujejo, da je bilo nasilje na protestih zrežirano, in napovedujejo, da bodo v DZ-ju na odboru za notranje zadeve in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb raziskali ozadje dogajanja na ulicah prestolnice.

"Nobeno nasilje, ne fizično ne verbalno, nima prostora v svobodni in demokratični družbi," je v izjavi za medije poudarila predsednica SD-ja Tanja Fajon. Obžaluje tudi nasilne izgrede, ki so po njeni oceni posledica večmesečnih napetosti, ki jih ustvarja vlada z vnašanjem razdora in napetosti med ljudi ter napadi na medije. Obsodila je tudi izjavo notranjega ministra Aleša Hojsa, da so za izgrede krivi mediji in SD. Javnost je pozvala, da naj bo strpna in zaščiti tiste, ki se v prvih vrstah borijo za zdravje ljudi. V opoziciji bodo storili vse, da zamenjajo vlado, je napovedala.

Kritičen je tudi predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec, ki meni, da so protesti zrežirani. Na to po njegovi oceni nakazuje prisotnost ministra Hojsa, ki se, kot je spomnil Šarec, ni "pojavil na katerem koli mirnem petkovem protestu". Prepričan je, da gre za preusmerjanje pozornosti in poskus diskreditacije mirnih petkovih protestnikov. "Ne nasedajmo provokacijam in bodimo pozorni na morebitne bodoče poskuse huliganstva, ki bi ga potem pripisali vsem dobro mislečim ljudem," je pozval Šarec.

Kot je poudaril koordinator Levice Luka Mesec, je DZ med več kot 20 petkovimi protesti normalno obratoval, v četrtek pa so iz generalnega sekretariata DZ-ja dobili obvestili, da morajo vsi poslanci in zaposleni najpozneje ob 16. uri zapustiti parlamentarno stavbo, ker policija popoldan na protestih pričakuje nasilje. "Zakaj je policija že vnaprej pričakovala nasilje na včerajšnjih protestih, kako so to vedeli vnaprej? To so vprašanja, na katera bo morala ta vlada na čelu z ministrom Hojsom in predsednikom vlade odgovoriti," je dejal koordinator Levice.

V SAB-u jih nasilni izgredi po številnih mirnih petkovi protestih navdajajo z mislijo, da so četrtkove demonstracije nekateri želeli izkoristiti in da so bili izgredniki tja poslani z namenom, je opozorila predsednica SAB-a Alenka Bratušek. Tako Mesec kot Bratuškova sta potegnila tudi vzporednico s protivladnimi protesti leta 2012, ko so se med protestnike pomešali nasilneži, ki da so bili po njenih besedah na proteste "poslani s strani ene politične stranke".

Nemec za prihodnji petek sklical sejo Knovsa

Premier Janez Janša je v odzivu na dogodke na Twitterju objavil tudi fotografijo nekdanjega zaposlenega na Zavodu za blagovne rezerve Ivana Galeta na prizorišču protestov, ki naj bi mu jo, kot je sklepati iz posnetka zaslona, poslal direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Janez Stušek. Fotografijo je Janša pospremil s pripisom, da "miroljubni" protestnik s svojo tolpo razbija po Ljubljani.

Poslanka LMŠ-ja Jerca Korče se je ob objavi spraševala, ali je bila Sova zlorabljena za nadzor nad slovenskimi državljani. "To bi pomenilo hudo zlorabo obveščevalne službe in hudo kršitev pristojnosti. Direktor Stušek bo moral marsikaj pojasniti, če bo hotel zaščititi agencijo in svoje ime," je zapisala in k odzivu pozvala predsednika Knovsa Matjaža Nemca (SD).

Nemec je že v četrtek na Twitterju Janšo in notranjega ministra Hojsa spraševal, na podlagi katerega člena zakona o Sovi direktor agencije Stušek sledi slovenskemu državljanu na območju Slovenije. Tokrat pa je napovedal sklic seje Knovsa za prihodnji petek. "Kot predsednik vlade imate odgovornost, da pojasnite vlogo Sove na protestih in na kateri zakonski podlagi vas je direktor Sove Janez Stušek obveščal o dogajanju na zadnjem nasilnem protestu v Ljubljani," je zapisal na Twitterju.

Janša je sicer poobjavil objavo Korčetove in pripisal, da lahko Knovs sam najde fotografijo Galeta na Facebooku, tako kot jo je Stušek. Gale je potrdil, da se je protestov udeležil, na Janšev zapis pa se je odzval z besedami, da ni bil še nikoli nasilen niti ni nikogar spodbujal k nasilju.

Nekdanji direktor Sove o delovanju agencije na protestih

Nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik je za Televizijo Slovenija dejal, da gre po njegovem mnenju v prvi vrsti za "prvovrsten politični cirkus", ki ga izvajata dve nasprotni si strani. "Za moje pojme ne moremo enačiti tega, kar počne direktor Sove, s kompletno institucijo," je dejal.

Po njegovem mnenju Stušek ni napravil nič nezakonitega. "Tisti, ki se v javnosti pusti fotografirati in fotografije objavlja na svetovnih spletnih portalih se privatnosti odreka sam. Ni pa verjetno najbolj pametno, da se socialna omrežja uporabljajo za komunikacijo na najvišjih vrhovih nosilcev politične oblasti," je ob tem dodal Rupnik.

Anonymous Slovenija: Nasilje koristi samo vladi

Na nasilne izgrede so se odzvali tudi v skupini Anonymous Slovenija, ki so proteste napovedovali. Na Twitterju so med drugim zapisali, da so določeni posamezniki oz. skupine "učinkovito izvedle diskreditacijo naših protestov", kot so tudi pričakovali. Menijo, da nasilje in sinočnji dogodki koristijo samo vladi, ki da bo zdaj imela izgovor za še strožje politične (in ne strokovne) ukrepe. Pozivali so k mirnim protestom in uporabi mask, so še zapisali.

Jenull: To ni bil protest, šlo je za vnaprej pripravljen izgred

Predstavniki Protestne ljudske skupščine, ki je osrednji akter pri petkovih kolesarskih protestih, ostro zavračajo kakršna koli namigovanja, da so povezani s četrtkovim nasilnim dogajanjem. "Do sedaj smo bili priča 28 tednom mirnih petkovih protestov. To je več kot zgovoren dokaz, da mi nismo in ne moremo biti odgovorni za včerajšnja dogajanja, toliko bolj, ker smo se vnaprej jasno distancirali od včerajšnjega protesta in ljudi vnaprej pozvali, naj upoštevajo zdravstvene ukrepe, se ne pridružujejo nasilju in naj raje ostanejo doma," so zapisali v izjavi za medije.

V Protestni ljudski skupščini trdijo, da so bili nasilni izgredi provokacija in poskus, da bi očrnili petkove kolesarke in kolesarje. Foto: MMC RTV SLO
V Protestni ljudski skupščini trdijo, da so bili nasilni izgredi provokacija in poskus, da bi očrnili petkove kolesarke in kolesarje. Foto: MMC RTV SLO

"To, kar se je včeraj zgodilo, ni bil protest. Že to, da se omenja kot protest, je zavajanje. Šlo je za vnaprej pripravljen izgred, na katerem je majhna neidentificirana skupina posameznikov ugrabila in zlorabila napovedan protest, zato da bi sprožila nasilje," je v izjavi pred državnim zborom dejal Jaša Jenull. Po mnenju Jenulla sta bila cilja nasilnih izgredov dva. "Da se upraviči in legitimira represivne ukrepe zoper protestnike, da se jih demonizira. Drugi cilj je bil ta, da se pozornost preusmeri stran od katastrofalne nesposobnosti te vlade, da bi obvladovala epidemijo covida-19," je dejal Jenull.

Ob tem je poudaril, da se bodo protesti nadaljevali. "A nadaljevali se bodo odgovorno, mirno in neustavljivo, kot so se do zdaj," je pojasnil Jenull in napovedal, da lahko javnost v kratkem pričakuje nove poteze, kolesarji pa se bodo na ulice vrnili takoj, ko bo to dopuščala epidemiološka slika.

Policija je prvič po letu 2012 uporabila vodni top

PSS: Izkoriščanje razmer za dosego interesov

"V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) skrbno spremljamo dogajanje na območju celotne Slovenije, tako zaradi razglašene epidemije kot zaradi vse številčnejših protestov. Res je, da gre v teh primerih za pravico do zbiranja in združevanja, vendar lahko vsak tak dogodek predstavlja visoko varnostno tveganje in v času epidemije tudi dodatno tveganje za zdravje in življenje. Posebej zaskrbljeni smo zaradi včerajšnjega protesta, ki je eskaliral v nasilno divjanje po ulicah in trgih Ljubljane. Kot kaže, neodgovorni posamezniki in skupine nasilnežev izkoriščajo trenutne razmere za doseganje nekaterih drugih interesov ali pa z namenom, da bi povzročili izredno stanje v državi ..." so zapisali v PSS-ju.

V Sindikatu policistov Slovenije pa so izrazili skrb zaradi neodgovornega ravnanja posameznikov, ki na protestih v Ljubljani izvajajo nasilje in se v teh kritičnih zdravstvenih okoliščinah ne zavedajo posledic svojega ravnanja.

Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Nagovor ljubljanskega župana

"Tovrstnih protestov, ki jih ne odobravamo niti v Ljubljani niti jih ne odobravajo nikjer drugje, ne potrebujemo. V Ljubljani živimo skupaj in spoštujemo vse različnosti. " je dejal v videonagovoru meščankam in meščanom, objavljenem na Facebookovem profilu, ljubljanski župan Zoran Janković in se zahvalil policiji za dobro opravljeno delo.

Pahor: Nedopustno nasilje

Predsednik republike Borut Pahor odločno zavrača nasilje za dosego političnih ali drugih ciljev. V Sloveniji kljub omejitvam zaradi epidemije delujejo vse demokratične institucije, je poudaril. "Njihova stališča ali ravnanja je legitimno kritizirati, proti njim na primeren način protestirati, vselej pa je nedopustno poseči po nasilju," je poudaril v izjavi, ki so jo poslali iz njegovega urada.

Lobnikar: Šlo je za primer ekstremizma

Čertkovo dogajanje v središču Ljubljane, ki se je sprevrglo v nasilje, je po oceni strokovnjaka za varnostna vprašanja z mariborske fakultete za varnostne vede Branka Lobnikarja primer ekstremizma. Pohvalil je usposobljenost policije, ki se je v tem primeru po njegovi oceni izkazala za dobro pripravljeno.

Glede špekulacij, da so četrtkove izgrede izvedle organizirane skupine, je Lobnikar ocenil, da je šlo za primer nasilnega ekstremizma oz. radikalizacije, ki je postal v sodobnih demokratičnih družbah nekaj normalnega. Namen takega ekstremizma je po tolmačenju Lobnikarja nasilna rušitev veljavnega reda na sploh, ne le aktualne oblasti. Špekulacije, da so bila v četrtkovo nasilje vključena kriminalna omrežja, pa so po oceni Lobnikarja vprašljive. "Ne vidim posebnih motivov, zakaj bi bil tu zraven organizirani kriminal," je dodal.

Nekaj sto udeležencev protestov

Po podatkih policije se je zbralo od 400 do 600 protestnikov, je poročal Radio Slovenija. Nekateri protestniki so dejali, da protestirajo proti vladi, drugi proti neprimernim ukrepom, tretji v prepričanju, da gre pri epidemiji novega koronavirusa za teorijo zarote. Očitno pa so se protestnikom pridružile tudi huliganske skupine, ki so izkoristile to priložnost za nasilna dejanja.

Okoli 17. ure je na Trgu republike prišlo do hujše kršitve javnega reda in miru. Protestniki so uporabili bakle in druga pirotehnična sredstva. Izbruhnili so tudi pretepi. Policija je shod razpustila in začela prazniti Trg republike, protestniki so se razpršili po mestu v manjših skupinah, ki pa so se v nadaljevanju v središču Ljubljane uprle in niso upoštevale ukazov policije, naj se razidejo. Prišlo je tudi do napadov na policiste. Vanje so posamezniki metali granitne kocke in druge predmete. Policisti so odgovorili tako s prisilnimi sredstvi in solzivcem, potem tudi z vodnim topom, ki je bil uporabljen prvič po protestih leta 2012.

Na prizorišče je po izgredih prišel tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je obtožil medije, da so soodgovorni za to, kar se je zgodilo. V Društvu novinarjev Slovenije so zapisali, da izjavo notranjega ministra razumejo kot pritisk na delo novinarjev in medijev. "Kontinuirani shodi v središču prestolnice so po vseh kriterijih dogodki vredni novinarskega poročanja, četudi je to politikom všeč ali ne. Vlada Janeza Janše že nekaj časa skuša krivdo za epidemijo in vse slabo v tej državi naprtiti medijem, ministrova izjava pa je le še nov poskus v tej smeri. Smo pa tudi v Društvu novinarjev Slovenije vedno pozivali medije, naj pri svojem delu sledijo vsem profesionalnim standardom," so zapisali.