Predsednik DZ-ja Igor Zorčič se bo o odstopu odločil po pogovorih z določenimi poslanci. Foto: BoBo
Predsednik DZ-ja Igor Zorčič se bo o odstopu odločil po pogovorih z določenimi poslanci. Foto: BoBo

"Odločitev o tem, ali bo Zorčič odstopil, kot je bila običajna praksa, je v njegovi domeni," je v izjavi novinarjem po srečanju z Zorčičem povedal vodja poslanske skupine SDS-a Daniel Krivec. Predsedniku DZ-ja tudi prepuščajo, v kakšnem časovnem roku bo sprejel odločitev oz. kdaj bo sklical izredno sejo, na kateri bodo odločali o tem. Po mnenju Krivca pa se zadeva že tako dolgo vleče, da tudi Zorčiču ni v interesu, da bi se še zavlačevalo. V koaliciji tako odločitev pričakujejo do začetka prihodnjega tedna. V nasprotnem primeru bodo po napovedih predlog vložili v postopek DZ-ju.

Na vprašanje, ali 47 podpisov velja tudi za kandidaturo za novega predsednika DZ-ja, je Krivec odgovoril: "Najmanj to, da velja. Naslednji korak je po prvem koraku. Do takrat bo lahko celo več podpisov." Na vprašanje, ali bi novi predsednik DZ-ja lahko postal vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat, kar se je omenjalo že v preteklosti, pa je Krivec odvrnil, da je to odvisno od volje poslancev.

Ob seznamu nobene posebne izjave o namenu podpisov

Seznam je v DZ-ju sicer povzročil precej zmede. Medtem ko vodje koalicijskih poslanskih skupin trdijo, da so zbrani podpisi dokaz, da ima koalicija za razrešitev dovolj glasov, naj bi nekateri podpisani svoj podpis razumeli zgolj kot poziv Zorčiču, naj odstopi sam. "Če smo jih nesli predsedniku DZ-ja, mu jih verjetno nismo nesli za rojstni dan ali pa, ker je jutri neki praznik. Upam, da se razumemo. Ne vem, zakaj tako neumna vprašanja," je ob vprašanjih glede namena seznama novinarjem v DZ-ju dejal Daniel Krivec.

Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat

A se vprašanje o namenu seznama podpisov vsem ni zdelo tako neumno kot vodji poslanske skupine SDS-a. Predsednik DZ-ja Zorčič je v izjavi novinarjem pojasnil, da so mu vodje poslanskih skupin koalicijskih strank SDS, NSi in SMC na vpogled prinesli liste s podpisi poslancev, kjer pa ni bilo posebne izjave, čemu so podpisi namenjeni. Kot so pojasnili, naj bi podpisi dokazovali, da imajo podporo za razrešitev predsednika DZ-ja, je dodal. "Gospod Krivec pravi, da to ni bilo darilo za rojstni dan. Res ni bilo, ker darila ne pokažeš in potem odneseš. Danes sem namreč dobil le na vpogled bianco podpise poslank in poslancev. Niti ne vem, koliko jih je bilo, nič ni bilo oštevilčeno. Težko komentiram, zakaj takšen manever," je v Odmevih Televizije Slovenija dejal Zorčič.

Napovedal je, da bo opravil pogovore z določenimi poslanci in se odločil, kako naprej – ali bo odstopil ali odločitev o funkciji prepustil poslancem na tajnem glasovanju. "Menjava ali izvolitev predsednika DZ-ja je nekaj, kar pripada večini oziroma kar izglasuje večina v DZ-ju. V koaliciji ocenjujejo, da jo imajo. Seveda se bo treba pogovoriti s poslanci opozicije, ali je kdo izmed njih dejansko prešel v koalicijo," je dejal Zorčič.

Zorčič o svoji odločitvi, da (še) ne odstopi

Zorčič: "Kaj je častno, morajo najprej razčistiti pri sebi"

Iz koalicije je bilo slišati pojasnila, da naj bi bil namen seznama podpisov predsedniku DZ-ja ponuditi možnost za časten umik, saj naj v razvitih parlamentarnih demokracijah ne bi bilo običajno, da je predsednik parlamenta član opozicije. Zorčič je na to odgovoril, da v razvitih demokracijah dopuščajo, da je predsednik DZ-ja tudi nekdo, ki ni zbran od koalicije. "Sam se s temi, ki zatrjujejo nasprotno, ne strinjam. Pravzaprav je za avtoritarne države značilno, da si izvršilna veja oblasti podreja parlament in narekuje, kdo naj ga vodi. Je pa res ta praksa poznana tudi v določenih demokracijah, ampak ob drugačnih predpostavkah, kot smo jim priča danes," je pojasnil v Odmevih.

"Tisti, ki danes govorijo o častnem umiku, si morajo najprej sami pri sebi razčistiti, kaj je častno. Ali je častno to, da delu opozicije ne dovoliš, da deluje v DZ-ju? Je častno to, da se globi dijake in se ne spušča zakonodaje, ki bi jih oprostila, čemur smo bili priča danes v DZ-ju? Je častno to, da se vlada ne drži zakonov, ki jih sprejema DZ? Kar se tega tiče, mislim, da govorimo različen jezik. Na to se ne oziram, pogovoril se bom s poslanci opozicije in nato sprejel odločitev," je bil jasen Zorčič.

Žiža: Podpisi niso bili dani za razrešitev

Poleg koalicijskih poslancev so podpisani še poslanci strank SNS in DeSUS ter poslanca narodnih manjšin. Kot je za Dnevnik Televizije Slovenija poročal novinar Gregor Drnovšek, pa je razumevanje, kaj ti podpisi pomenijo, očitno različno tudi med samimi podpisniki. "Podpisi niso bili dani za razrešitev oziroma za dokument, ki naj bi bil javen in za razrešitev predsednika DZ-ja," je za Televizijo Slovenija dejal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

Dodal je, da se je 47 poslancev strinjalo s tem, da bi predsednik DZ-ja moral postati nekdo, ki ima podporo koalicijskih strank. Ob tem je pojasnil, da je bil sklenjen dogovor poslancev, da svoj podpis prispevajo zgolj kot poziv, da naj Zorčič odstopi sam. "Če bomo šli ponovno glasovat o razrešitvi predsednika DZ-ja, manjšinski glasovi, torej moj in od poslanca Ferenca Horvatha, absolutno niso zagotovljeni," je pojasnil. Kot je zatrdil, sam predloga za razrešitev, ki naj bi sledil, če Zorčič ne bo odstopil, ne bo podpisal.

Po oddanih podpisih vnovič napeto v stranki DeSUS

Ker so podpise podpore za odstop oziroma razrešitev Zorčiča prispevali tudi poslanci DeSUS-a, je po poročanju Radia Slovenija v tej stranki vnovič napeto. Začasno vodstvo z Brigito Čokl na čelu namreč razmišlja, da bi iz DeSUS-a izključili poslance, s čimer bi se upokojenska stranka pridružila zunajparlamentarnim.

Kot je v pogovoru za Televizijo Slovenija povedal DeSUS-ov poslanec Robert Polnar, pa bo zaradi zdravstvenih težav najmanj mesec dni odsoten vodja njihove poslanske skupine Franc Jurša. Če bi bilo glasovanje o Zorčičevi razrešitvi že v prihodnjem tednu, Jurša tako o tem ne bi glasoval.

47 podpisov – a ne za razrešitev Zorčiča

Iz opozicije pozivi, naj koalicija podporo potrdi na glasovanju

Prvak SNS-a Zmago Jelinčič je v izjavi povedal, da bo Zorčič imel nekaj časa, da pokaže svojo integriteto in odnos do državnosti ter sam odstopi. Po njegovem mnenju bi do ponedeljka moral vedeti, kaj narediti.

Če ima koalicija 47 glasov, vodja poslancev stranke SD-ja Matjaž Han ne vidi težav v Zorčičevem umiku. A ker te podpise koalicija zbira s pomočjo opozicije, je to po njegovem mnenju težava. Če podpisi dejansko so, pa naj koalicija to potrdi na glasovanju o razrešitvi, je v izjavi pozval Han. Potem bo po njegovih besedah jasno, katere stranke so stranke koalicije. Po mnenju Hana je tudi zanimivo, če sta pod predlogom podpisana tudi manjšinska poslanca. "Vedno je bilo jasno, da manjšinci ne rušijo in niso jeziček na tehtnici. Se pa lahko to tudi spremeni," je dodal Han.

LMŠ začel delno obstrukcijo: "Na zlagano demokracijo ne pristajamo"

Tudi vodjo poslancev Levice Mateja T. Vatovca preseneča vloga poslancev narodnih skupnosti pri tem vprašanju, ki je po njegovem mnenju nekoliko nenavadna. Vatovec priznava, da sta predstavnika narodnih skupnosti vselej sodelovala z vladno koalicijo, a to, da se "aktivno pomaga pri rušenju predsednika DZ-ja", je po njegovih navedbah precedens, ki nima primere v slovenski parlamentarni zgodovini.

Po Vatovčevem mnenju je omenjenih 47 podpisov, če obstajajo, dokaz koalicije oz. strank koalicije, zato bodo s tega vidika morali premisliti vlogo poslanskih skupin, torej SNS-a in DeSUS-a. "Sliši se kot kakšen prizor iz Sopranovih ali Botra. Da hodijo trije vodje poslanskih skupin z listi izsiljevat predsednika DZ-ja, je nekoliko nenavadno in neokusno," je bil še kritičen Vatovec. Upa, da se predsednik DZ-ja temu ne bo uklonil. Če imajo 47 poslanskih podpisov, jih Vatovec poziva, naj predlog za razrešitev Zorčiča vložijo v parlamentarni postopek in o tem potem odločajo na izredni seji DZ-ja.

V prvem poskusu za razrešitev zmanjkal en glas

Prvi poskus razrešitve Igorja Zorčiča z mesta predsednika DZ-ja se je zgodil po tem, ko je zapustil poslansko skupino SMC-ja in se pridružil poslanski skupini nepovezanih poslancev, ob tem pa še naprej opravljal svojo funkcijo. Predlagatelji so na tajnem glasovanju v DZ-ju takrat zbrali 45 glasov, torej glas premalo. Takoj za tem so napovedali, da bodo poskusili znova.

Projekt virtualna Šolska ura s predsednikom parlamenta

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je opoldne zagnal projekt virtualna Šolska ura s predsednikom parlamenta. Projekt je namenjen seznanjanju mladih s parlamentarizmom in spodbujanju njihove aktivne udeležbe v procesih družbenega odločanja.

Pri izvedbi današnje prve šolske ure je sodelovala Zveza prijateljev mladine Krško in osem šol iz občine Brežice. Zorčič je otrokom med drugim predstavil delovanje parlamenta, v osrednjem delu druženja pa je z učenci tretje triade razpravljal na temo glas otrok v politiki, v kateri so iskali možnosti za njihovo vključevanje v procese odločanja tako na ravni šole in lokalnega okolja kot na nacionalni ravni.