Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je vložila poslanska skupina stranke SDS, je v petek zavrnil že odbor DZ-ja za kulturo. Gre sicer za enega izmed dveh predlogov sprememb zakona o RTV-ju, ki so ju vložili v SDS-u. Med drugim predlagajo, da RTV-prispevek ne bi bil več obvezen. SDS je sicer z vložitvijo svojega predloga prehitel koalicijo, ki je prav tako pripravila predlog zakona o RTV Slovenija.

Predstavnica predlagateljev Alenka Jeraj je dejala, da nacionalna televizija v zadnjih letih izgublja gledalce. Gledalci in poslušalci naj se sami odločijo, ali želijo plačevati prispevek RTV-ja in v kakšni višini, je pozvala. Prispevek v Sloveniji je v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami višji, učinkovitost javnega zavoda pa manjša, meni. Vprašanje na posvetovalnem referendumu bi se glasilo: Ali ste za to, da se odpravi obvezno plačevanje prispevka RTV?

Ministrstvo za kulturo meni, da bi predlog sprememb pomembno posegel v finančni položaj Radiotelevizije Slovenija, zaradi česar bi bila pravica do javnega obveščanja zelo okrnjena. Ne bi namreč mogla več uresničevati javnega interesa. Predlog želi spraviti javni zavod v finančno krizo in propad, je opomnila ministrica Asta Vrečko. Po mnenju vlade zato razpis predlaganega referenduma ni dopusten.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji ostro nasprotovali predlogu za razpis referenduma. Institucionalna avtonomija je nujna predpostavka za delovanje RTV Slovenija, je dejala Tatjana Greif iz Levice. SDS želi po njeni oceni ruvati korenine RTV-ja. Predlog za razpis referenduma je kukavičje jajce, s katerim bi politična desnica želela disciplinirati RTV Slovenija, je prepričana.

Po besedah Mojce Šetinc Pašek (Svoboda) v resnih demokracijah urejajo financiranje javnega medija s posebno obvezno dajatvijo, v nekaterih tudi s financiranjem iz proračuna. V Sloveniji prispevek za TV-sprejemnik zdaj za fizične osebe znaša 12,75 evra na mesec, kar sta dve vstopnici za kino, je opomnila. Za ta znesek gledalci dobijo bogate in raznovrstne vsebine, SDS pa zdaj predlaga finančno shiranje zavoda, je kritična. Tudi v SD-ju so proti predlogu za referendum, ki je po njihovih navedbah sicer legitimen, a bi povzročil izčrpavanje medija in ukinjanje oddaj, je naštel Jonas Žnidaršič. Predlog po njegovem mnenju pomeni tudi neupoštevanje stroke. Vsekakor pa so potrebne spremembe, ki bi zavodu prinesle večjo avtonomijo, je dodal.

V opozicijskih strankah SDS in NSi so predlog za referendum pričakovano podprli. Po besedah Andreja Hoivika (SDS) RTV Slovenija ne zagotavlja nepristranske in celovite obveščenosti. Vse več državljanov ni zadovoljnih z njenimi programi, kar so pokazali tudi z zbiranjem podpisov pod različne peticije, je poudaril. Po njegovem mnenju je čas, da se ljudje sami odločijo, ali in koliko bodo plačevali.

V NSi-ju pa si želijo moderen, profesionalen RTV SLO. "Če bo takšen, bo tudi denar, saj smo zrela družba," je dejal Jožef Horvat. Javni zavod je treba po njegovih besedah prestrukturirati skladno z najboljšimi evropskimi praksami. Veliko ljudi ne spremlja programov RTV Slovenija zaradi velike tehnološke ponudbe, ki je na voljo, zato morajo imeti pravico do izbire, je pojasnil.

Vlada zavrnila predlog za razpis posvetovalnega referenduma

Vlada je na dopisni seji sprejela zavrnilno mnenje o Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je DZ-ju predložila skupina poslancev s prvopodpisanim vodjo poslanske skupine SDS-a Danijelom Krivcem.

Po mnenju vlade bi predlog zakonske rešitve – zakonska obveznost plačila RTV-prispevka se nadomesti s prostovoljno obveznostjo – grobo posegel v finančno samostojnost RTV Slovenija in s tem v samo avtonomijo javnega zavoda, saj predlagani zakon ne predvideva nadomestnih virov financiranja. S tem bi bil grobo prizadet javni interes na področju medijev ter popolnoma okrnjena pravica vseh državljanov do obveščenosti, kar pa je nedopustno z vidika ustavno varovane pravice do svobode izražanja, del katere je pravica do javnega obveščanja, kamor sodi tudi RTV Slovenija.

Da je nezagotovitev primernega financiranja RTV Slovenija ustavno nedopustna, je v več odločbah potrdilo tudi ustavno sodišče.

Po mnenju koalicije želi SDS uničiti RTV, v SDS-u očitke zavrnili

DZ je v nadaljevanju izredne seje prešel na poslansko razpravo o predlogu SDS-a. Matej T. Vatovec iz Levice je dejal, da mora RTV Slovenija nuditi kakovostne vsebine. Gledanost pri tem po njegovih besedah ne sme biti merilo, saj ne gre za komercialen zavod. Informativni program Televizije Slovenija ima prostor za izboljšave, a to še ni razlog za ukinitev prispevka, kar želi s predlogom sprememb doseči SDS, je opomnil. Pri predlogu za razpis posvetovalnega referenduma sicer po njegovi ugotovitvi ne gre za iskreno željo za ukinitev prispevka, saj če bi SDS to res želel, bi to storil v času prejšnje vlade Janeza Janše.

Po mnenju poslanke Gibanja Svoboda Mojce Šetinc Pašek je predlog za referendum naravnan tako, kakor da bi bila osrednja medijska hiša neko prostovoljno društvo. Predlagateljem je jasno, da koalicija ne bo podprla predloga, je poudarila. "Želijo pa doseči, da bi se zdajšnja posadka na zavodu čim bolj utrdila in da bi čim bolj vplivali na izid prihajajočih lokalnih in predsedniških volitev," je opozorila.

Alenka Jeraj iz SDS-a je medtem prepričana, da RTV, predvsem njen informativni program, že leta večkrat dnevno krši 4. in 5. člen zakona o RTV Slovenija. V skladu z njima bi morali namreč zagotavljati verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi bi celovito obveščali in bi posredovane vsebine omogočale objektivno javno obveščenost. Novinarji pa bi morali spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij. Njen kolega iz poslanske skupine Andrej Hoivik se je v svoji razpravi dotaknil problematike odhajanja novinarjev z RTV-ja. To se po njegovih navedbah ni začelo šele v času zadnje Janševe vlade, ampak že veliko prej. V stranki sicer trdijo, da želijo z referendumom dobiti jasen odgovor državljanov.

"Vsi vemo, kam bi predlog SDS-a pripeljal," pa je povedal Jonas Žnidaršič iz SD-ja. Nacionalna televizija bi bila po njegovem svarilu v primeru ukinitve prispevka prisiljena tekmovati s komercialnimi. Kvečjemu bi morali prispevek podvojiti, nikakor pa ga ukiniti, je prepričan. Nacionalna televizija po njegovih besedah ohranja standarde govora in jezika ter tega, kako se delajo oddaje, po katerih se zgledujejo tudi komercialne televizije.

Sovražen odnos do demokracije se najbolj očitno pokaže v odnosu do neodvisnega novinarstva in do medijev, je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Po njenih besedah se je vloga RTV Slovenija, ki objektivno in verodostojno poroča o dogajanju, zelo očitno pokazala v času epidemije covida-19, ko so se širile številne lažne novice. RTV mora imeti po njenem opozorilu stabilno financiranje in ne sme biti prepuščena niti politiki niti kapitalu.

DZ bo o predlogu za razpis referenduma odločal v sredo v okviru glasovanj.

Veliko predlogov na izredni seji

SDS za drugačno imenovanje nadzornikov Slovenske tiskovne agencije

Foto: BoBo
Foto: BoBo

SDS želi s predlogom novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), radijske novice, prirejene za objavo v radijskem mediju, in avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih prenesti iz javne službe v tržno dejavnost. Štiri člane nadzornega sveta agencije pa bi imenovala vlada na predlog ministra, pristojnega za kulturo, in ne več DZ na predlog vlade.

Vlada ne podpira predloga, saj ne temelji na analizah o izvajanju javne službe in tržnih dejavnosti STA, prav tako ni podana presoja posledic teh sprememb, zlasti ne za finančni položaj agencije. Proti je tudi opozicija.

DZ bo o tem, ali je obravnavani predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, glasoval v sredo.

Nasprotovanje večini gospodarskih predlogov opozicije

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Poslanci so opravili prvo obravnavo več zakonov s področja gospodarstva, ki jih je v DZ vložila opozicija.

DZ je razpravljal o predlogu o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, ki ga je v obravnavo vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS). Predlog bi s petodstotno stopnjo obdavčil vsako unovčitev virtualnih valut, pri čemer bi letna oprostitev znašala 10.000 evrov. Če bi ob unovčitvi posameznik ustvaril izgubo, bi moral to prikazati v davčnem obračunu.

Franc Breznik (SDS) je poudaril, da bi zakon spodbujal prostovoljno in enostavno plačevanje davkov. V stranki so izračunali, da bi se v prvih letih s tega naslova v državni proračun steklo okoli milijon evrov. Zakonu so, ob željah po določenih popravkih, prikimali tudi v NSi-ju.

Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica pa so zakonu nasprotovale, med drugim so se zavzele za celovito ureditev tega področja z več truda, premisleka in sodelovanja s strokovnjaki. Finančni minister Klemen Boštjančič je izrazil tudi mnenje vlade, da zakona ni mogoče ustrezno popraviti niti z dopolnili. Vlada namerava večje število rešitev z davčnega področja predstaviti najkasneje v prvi polovici naslednjega leta, takrat je mogoče pričakovati tudi nov predlog obdavčitve virtualnih valut, je dejal.

DZ je opravil tudi prvo obravnavo predlogu zakona o izvajanju uredbe EU-ja o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike. Predlog zakona je vložila opozicija s prvopodpisanim Krivcem. Da je primeren za nadaljnjo obravnavo pa meni tudi vlada.

DZ je opravil prvo obravnavo predloga SDS-a o spremembah zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki ga je v obravnavo vložila poslancev s prvopodpisanim Krivcem. Z njim bi med drugim znižali stopnjo omenjenega davka s 27,5 odstotka na 20 odstotkov ter odpravili obdavčitev dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom 12 mesecev imetništva oz. od sklenitve posla, po 40-odstotni davčni stopnji. Hkrati bi odpravili oprostitev plačila davka od dobička, doseženega pri odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta po 20 letih, ter zniževanje stopnje davka vsakih pet let imetništva. Davek bi po novem zavezanec izračunaval sam v davčnem obračunu.

Breznik je pojasnil, da je temeljni cilj predlaganega zakona zagotovitev večje davčne enakosti med različnimi vrstami finančnih naložb, predvsem fizičnih oseb, kar izhaja iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni. Kot je navedel, so zgodovinsko gledano izvedeni finančni instrumenti v primerjavi z drugimi oblikami naložb pomenile davčno ugodno naložbeno možnost kar je prispevalo k izrazitemu povečanju naložb gospodinjstev v izvedene oz. strukturirane finančne instrumente.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič in poslanci koalicijskih poslanskih skupinah so ocenili, da predlagani zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predvsem jih skrbi, da bi se z nižjo davčno stopnjo lahko spodbujalo tvegane naložbe posameznikov in se jih odvračalo od bolj varnih naložb. Predlog sicer podpirajo v NSi-ju, kjer po besedah poslanca Jerneja Vrtovca menijo, da glede tveganj vsak posameznik nosi lastno odgovornost.

DZ je opravil tudi prvo obravnavo novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katerim bi znižali stopnjo DDV-ja za dobavo električne energije, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja s trenutnih 22 odstotkov na pet odstotkov. Suzana Lep Šimenko (SDS) je v imenu predlagatelja pojasnila, da bi znižanje davčne stopnje razbremenilo vse državljane, predvsem pa pomagalo socialno najbolj ogroženim prebivalcem.

Na vladni opozarjajo, da znižanje DDV-ja ne pomeni samodejno znižanje cene za končnega potrošnika. Poslance Svobode, SD in Levice pa obenem skrbi, koliko bo predlagani ukrep stal državni proračun. Kot je poudarila poslanka Bojana Muršič (SD), med drugim v predlogu pogreša vsaj realno oceno stroškov ukrepa.

Po drugi strani v opoziciji menijo, da predlagano znižanje DDV ne bo imelo večjega vpliva na davčni izplen, saj se bo posledično povečala potrošnja. "Izplen iz naslova pobranega DDV-ja ne bo nič manjši, saj bo višja cena rezultirala tudi v več pobranega davka," je ocenil Anže Logar (SDS).

Poslanci bodo o predlogih glasovali v sredo.

Do konca tedna bo DZ obravnaval več zakonskih predlogov opozicije

Opozicija je že na ustanovni seji novega sklica DZ-ja vložila sveženj več kot 30 zakonskih predlogov. SDS-a je vložil 27 predlogov zakonov in dva predloga aktov, NSi pa sedem predlogov sprememb zakonodaje. Foto: BoBo/Borut Živulović
Opozicija je že na ustanovni seji novega sklica DZ-ja vložila sveženj več kot 30 zakonskih predlogov. SDS-a je vložil 27 predlogov zakonov in dva predloga aktov, NSi pa sedem predlogov sprememb zakonodaje. Foto: BoBo/Borut Živulović

Na dnevnem redu seje, ki se bo predvidoma končala v petek, so poleg že omenjenih tudi prve obravnave predlogov novel zakonov SDS-a o lokalnih volitvah, notariatu in o odvetništvu, štipendiranju, o varstvu javnega reda in miru, o lekarniški dejavnosti, o omejevanju konkurence, pa tudi predlogi dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti ter o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter zakona o dohodnini. Spregovorili bodo tudi o njihovem predlogu novega zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge.

Poslanci bodo obravnavali tudi novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki so jo vložili poslanci koalicije in s katero želijo odpraviti ugotovljeno neustavnost dela zakona.

Izredno sejo so zahtevali poslanci koalicijskih skupin Svoboda, SD in Levica, saj z obravnavo predlogov ne želijo odlašati do jeseni. Opoziciji ob tem očitajo zlorabo zakonodajnega postopka.