Za bolnika s covidom, ki ni imel nobenih zapletov, bolnišnica prejme 8000 evrov, kar presega stroške marsikatere zelo zahtevne operacije. Kaj vse je všteto v te stroške? Kdo jih preverja? Medtem pa se številni bolniki sprašujejo, kdaj bodo na vrsti za druge operacije in preglede, ugotavljajo v oddaji Tarča.

Zakaj so cene v Nemčiji nižje kljub višjim stroškom dela? So pri nas cene prenapihnjene?

"Najprej bi rad povedal, da ko govorimo o boleznih brez zapletov, tu ne gre za bolnike, ki prihajajo v zdravstvene zavode prenočit, gre za bolnike, ki so jih tja napotili družinski zdravniki, katerih zdravje je ogroženo," je na zgornje vprašanje odgovoril Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.

Pintar: Bolnišnice so naredile kalkulacije

"Bolnišnice so naredile kalkulacije, rezervirati je bilo treba celotne oddelke s kompletnimi ekipami. Kalkulacije stroškov so temeljile na stroških ekip, opreme, prostorov, vsega, kar je bil strošek obravnave teh bolnikov. Tako so te cene nastale, mislim, da so jih zavodi korektno posredovali, mi pa smo jih posredovali ministrstvu in ZZZS-ju," je pojasnil, kako so prišli do okvirnega stroška 8000 evrov za covidnega bolnika brez zapletov. Potem so po njegovih besedah cene prišle v splošni dogovor, iz vladne dokumentacije pa je razvidno, da gre za predlog, ki ga je podal ZZZS. Odgovora na vprašanje, ali so cene previsoke, ta oddaja ne more dati, potrebna bo temeljita analiza, je sklenil Pintar.

Fakin: Vidi se, da so cene previsoke

"Glede na podatke se vidi, da so cene previsoke. Nemci so trikrat dražji v zdravstvenih storitvah, torej bi bilo glede na to po slovenskih cenah za covid 2, 3 tisoč evrov dovolj," je povedal Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje in nekdanji direktor ZZZS-ja. "Če je dovolj 1550 evrov za bolnika s pljučnico ali 3500 evrov za komplicirano pljučnico, je verjetno treba tem cenam dodati še zaščito in dodaten kader, a do 8000 evrov ne pridemo," je prepričan Fakin.

Forte: Ne verjamem, da so izračune naredili na pamet

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte ne verjame, da je združenje "na pamet, prek palca" postavilo cene. Prepričana je, da za tem stojijo analize. Poudarila je, da je bilo pred krizo 70 intenzivnih "postelj" z vso opremo in kadrom vred, zdaj pa jih je 220, posledično je bil potreben ogromen vložek. Slovenija je bila prej na evropskem repu, kar zadeva opremo, in če je sistem podhranjen, potem je pač treba ogromno nadoknaditi, da lahko bolniku nudijo kakovostno uslugo, je zatrdila. Če podobno število zaposlenih zdaj oskrbi neprimerno več kadra, kot ga je aprila, to ne pomeni, da so stroški manjši, ampak da je ta kader zelo požrtvovalen, je povedala.

Bešič Loredan: Resnica je nekje vmes

"Verjetno je resnica nekje vmes. Naš zdravstveni sistem, ki je zastarel in kadrovsko podhranjen, je bil pred izzivom, ki ga ni nihče pričakoval," pa je dejal Danijel Bešič Loredan, specialist ortopedske kirurgije. Vse bolnišnice so po njegovih besedah morale preoblikovati svoje redno delo in "sistem je klecnil, ni pa se sesul". Sklenjen je bil kompromis med ministrstvom in bolnišnicami, da so pač v tako kratkem času lahko zagotovile 1400 postelj po takšni ceni, je dejal.

Alenka Forte je nadaljevala, da je oddaja opozorila na težave pri vrednotenju dela. "Pavšal SPP je bil postavljen davno tega in verjetno ni doživel nobene prenove, pogovarjati se moramo o dejanskem stroškovniku. Nekateri modeli vnašajo stroške po posameznem bolniku, vsako infuzijo, vsak odmerek antibiotika. Od tega modela smo daleč stran. Razlog za te visoke cene so v tem, da so slovenske bolnišnice naredile salto mortale, da so morale takšne kapacitete vzpostaviti, sicer pa stroškovni model SPP, ki ga imamo, potrebuje prenovo, ne samo na bolnišničnem, tudi na ambulantnem delu," je dejala Forte.

Užmah: Vzpostaviti smo morali nov oddelek in najeti kader

Direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah je pozvala, naj gre razprava prej v smeri podcenjenosti drugih storitev in požrtvovalnosti kadra, in ne, da naj bi bile bolnišnice zdaj veliki zaslužkarji. Ptujska bolnišnica je morala vzpostaviti covidni oddelek, ki je velik kot preostali oddelki, in najeti ogromno zunanjega kadra, je poudarila.

Fakin: Stroške lahko računamo ali pa naredimo pavšal

Fakin je kot nekdanji vodja ZZZS-ja podal oceno, da je strošek enega bolnika, če se z njim prav nič ne dogaja, 150 evrov na dan. Ko pa se vključi laboratorij in vse drugo, težko pridemo do 1000 evrov. Od kod potem preostalih 7000 evrov, se je vprašala voditeljica. Fakin je odgovoril: Vključiti je treba tudi časovno komponento. En bolnik je lahko na postelji en dan ali pa 14 dni, stroški pa naenkrat visoko poskočijo na 12.000 evrov in več. Lahko se računa za vsakega posebej v podrobnosti, lahko se pa naredi pavšal.

Užmah: Vsak je obravnavan po klinični sliki

Užmahova je zavrnila namige, da naj bi bolnišnice umetno napihovale število covidnih bolnikov in tistih na respiratorjih, da bi s tem dobile več denarja. Vsak je obravnavan po klinični sliki, za preverjanje imamo pristojne institucije, je poudarila.

Bešič Loredan: Tu smo zaradi bolnikov

Danijel Bešič Loredan je poudaril, da smo v epidemiji, v izrednih razmerah, primerjamo pa cene iz rednega časa. Konec marca, ko se bo vse končalo, bomo lahko naredili analizo in izstopno strategijo iz covida. "Mi smo tu zaradi bolnikov, ne bolniki zaradi nas," je dodal.

Pintar: Bolnišnice podcenjene?

Pintar pa je izrazil nezadovoljstvo nad osnovno tezo tokratne oddaje Tarča. Obrniti bi jo morali za 180 stopinj, je zatrdil. Vprašati se je treba, ali so storitve bolnišnic v resnici podcenjene, ne pa, ali so zdaj zaslužkarji. "Sam ne pomnim, da bi bolnišnice poslovale z dobički. Imamo prve preglede, katerih cena je od 10 do 15 evrov. To je cena za frizerja, ne za zdravnika," je bil ogorčen.

Odpovedani posegi in posledice

Zaradi epidemije so bolnišnice odpovedale številne, že pred meseci načrtovane posege in operacije. Koliko posegov je bilo odpovedanih? "Skupaj 300 operacij, na letni ravni jih naredimo 800, lani samo 500. V tem trenutku na operacijo čaka 800 bolnikov, a spet stojimo, smo zaprti," je povedal ortoped Bešič Loredan in dodal, da je bila prav njegova ortopedska stroka ena tistih oz. njeni bolniki, ki so zaradi covida utrpeli največ škode. "Koliko ljudi, ki čakajo, bo utrpelo škodo, koliko jih je umrlo, koliko jih ima dodatne diagnoze, ne bomo nikoli vedeli, a vse to je dobro izhodišče, da si nalijemo čistega vina in naredimo dobro izhodno strategijo iz covida ter začnemo delati vse to, česar zdaj nismo," je opozoril.

"Če se hočemo resno lotiti težave, ne bo šlo brez tega, da okrepimo primarno zdravstvo. Zdravniki so v stiskah, ker nimajo dovolj časa, mogoče kdaj napišejo kakšno napotnico preveč. Potrebujemo strateški načrt," je Forte opozorila, da se že leta zanemarja primarno zdravstvo.

Je bilo res nujno popolnoma zapreti druge zdravstvene storitve?

Fakin je opozoril, da je še pred štirimi leti zdravstveni sistem imel za milijardo manj denarja, pa je bila takrat težava s čakalnimi vrstami veliko manjša. "Onkološki inštitut deluje normalno. Sploh se nismo ukvarjali, kaj vse bi lahko tudi delovalo. Preprosto smo rekli, ukinimo vse nenujne dejavnosti, zaprimo vse in seveda, to je zaposlenim tudi malo ustrezalo," je bil kritičen.

Bešič Loredan je pritrdil Fakinu rekoč, da bi se gotovo dalo delo organizirati, da bi na primer delo teklo v 30 odstotkih, in postranska škoda bi bila veliko manjša. "Tako nihče ne bi ničesar popolnoma ustavil," je dejal.

Užmahova pa je dejala, da so pri njih prilagajali izvajanje vseh programov zmogljivostim bolnišnice, ki so najbolj omejene prav na kadrovskem področju. "V covidne intenzivne enote so vključeni intenzivisti oz. zdravniki anastezionisti, ki izvajajo operacije, in zato so operacije odpadale, to je ključno," je pojasnila. Na vprašanje, kdaj bodo to lahko nadomestili, je odvrnila, da je vse odvisno od tega, kdaj bodo sploh lahko začeli, bodo pa z dodatno obremenitvijo kadra poskušali v čim krajšem času zamujeno spraviti v normalne okvire.

Kdo je kriv za čakalne vrste?

Ob koncu oddaje je državna sekretarka Forte poudarila, da so cene dogovorjene, da pa bodo še enkrat preverili vhodne stroške. Po koncu epidemije pa se bo predvsem treba spopasti z vsem tistim, kar je doslej čakalo: pregledi, operacijami drugih zdravstvenih stanj. Ministrstvo je že naredilo načrt, katere posege bodo dodatno financirali. A spet, ne bo se dalo kar pognati zdravstvenega kadra v nov ogromen izziv krajšanja čakalnih vrst, dati jim bo treba odmor, saj so utrujeni od epidemije. Za začetek bo ministrstvo za krajšanje vrst namenilo 40 milijonov evrov, potem pa bo treba zagristi v težavo, zakaj so te sploh nastale, je sklenila.

Pintar je prepričan, da so čakalne vrste nastale zato, ker ZZZS v preteklosti ni plačal toliko storitev, kot bi jih zdravstveni sistem lahko opravil. Pozval je tudi k prenovi področnega zakona, saj izhaja iz leta 1991, s ciljem, da se bodo lahko nagrajevali tisti zdravniki, ki delajo več in bolj kakovostno.

Fakin se s to oceno ni strinjal. Zatrdil je, da je ZZZS potrošil za milijardo evrov več denarja, v zadnjih štirih letih 700 milijonov evrov več samo za plače; kadra je dejansko več, pri čemer ima nižje normative in posledično manj dela, je dejal. Postregel je s še nekaj številkami: v desetih letih je zaposlenih 10.000 ljudi več, zdravnikov je več za 30 odstotkov, medicinskih sester za 65 odstotkov, pa govorimo, da jih primanjkuje. Na drugi strani pa imamo zasebnike, ki veliko delajo in se malo pritožujejo, je sklenil.