Komisija za nadzor javnih financ je o vladnem predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu razpravljala na zahtevo opozicijskih strank – Levice, LMŠ-ja, SD-ja in SAB-a. Sejo so z udeležbo nekaterih deležnikov začeli v četrtek, danes pa so jo nadaljevali in sklenili.

Poslanci so v razpravi večinoma ponovili že znana stališča. Demografski sklad ne rešuje dolgoročne vzdržnosti pokojnin, je poudaril Jože Lenart (LMŠ). Trenutni koncept demografskega sklada ni ustrezen in ne pomeni učinkovitega spoprijemanja s trendi staranja prebivalstva, je dejal Luka Mesec iz Levice.

Andrej Rajh iz SAB-a je znova opozoril, da predlog zakona predvideva prenos premoženja države na le eno podjetje, to pa bo potem lahko podvrženo "različnim malverzacijam". Obenem državnega premoženja ni dovolj, da bi se z njim lahko financirala še vrsta drugih politik, kot so denimo družinska, je opozoril.

Marko Pogačnik (SDS) je zavrnil navedbe, da predlog zakona predvideva razlastitev države. "Premoženje se ne bo preneslo na kar eno podjetje. Demografski sklad bo ostal v lasti Republike Slovenije," je spomnil.

Problematična dolgoročna finančna vzdržnost

Komisija je sprejela vrsto sklepov. Med njimi je ocena, da predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu ne zagotavlja dolgoročne javnofinančne vzdržnosti pokojninske blagajne. Vlado je komisija pozvala, naj v roku sedmih dni komisiji in fiskalnemu svetu posreduje analizo dolgoročnega vpliva predloga na stanje javnih financ, fiskalnemu svetu pa je priporočila, naj se v sedmih dneh od prejema gradiva do njega pisno opredeli.

Vlado medtem komisija za nadzor javnih financ poziva, naj se v roku sedmih dni pisno opredeli do mnenja Komisije za preprečevanje korupcije, ki opozarja, da predlog zakona o demografskem skladu predstavlja odmik od ustreznega upravljanja že vrsto let prepoznanih korupcijskih tveganj ter ne prispeva h krepitvi integritete in preprečevanju korupcije.

Ne nazadnje je komisija za nadzor javnih financ vlado pozvala, da se odpove aktualnemu konceptu demografskega sklada ter na strokovnih podlagah in v socialnem dialogu pripravi ustreznejšo rešitev za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnega pokojninskega sistema.

Kaj predvideva predlog zakona?

O predlogu zakona o demografskem skladu je bila sicer ob prvi obravnavi v DZ-ju opravljena splošna razprava. Predlog zakona med drugim predvideva, da bo sklad vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb v pokojninsko blagajno. 10 odstotkov dividend bo namenjenih sofinanciranju politike za skrb za starejše, 10 odstotkov pa za ukrepe družinske politike. DZ bo drugo obravnavo predloga zakona opravil na seji, ki se bo začela 1. marca.

Oglasili so se tudi v zunajparlamentarni stranki Dobra država. Tudi oni predlagajo, da se zakon umakne iz parlamentarnega postopka in da se o načinu porabe državnega premoženja opravi javna razprava. V stranki sicer podpirajo centralizacijo upravljanja državnega premoženja v ustanovi, ki bo sledila strateškim ciljem države in spoštovanju strokovnih standardov ter povečala transparentnost in učinkovitost. Ne strinjajo pa se z vezavo preostalega državnega premoženja na polnjenje pokojninske blagajne, saj da to pomeni oslabitev finančnega statusa države.