Ali se lahko bolnik sam odloči o svojem koncu? Foto: SOJ RTV SLO/iz izobraževalne serije
Ali se lahko bolnik sam odloči o svojem koncu? Foto: SOJ RTV SLO/iz izobraževalne serije

"Vprašanje ni evtanazija da ali ne, ampak paliativna oskrba da ali ne," je poudaril predsednik komisije in nadškof Anton Stres. Ob predstavitvi izjave komisije z naslovom Proti nasilnemu končanju življenja, ki so jo oblikovali ob zadnjih razpravah o evtanaziji in pomoči pri samomoru, je Stres dejal, da gre za zelo občutljivo vprašanje. "Zadnje obdobje življenja je najbolj travmatično in zahteva veliko mero spoštovanja in naklonjenosti do ljudi, ki se poslavljajo od nas."

Kot nedopustno so na komisiji ocenili, da smo začeli z vprašanjem evtanazije, ko bi po besedah Stresa morali začeti predvsem javno razpravo o negi, oskrbi in lajšanju bolečin tistih, ki so na smrt bolni ali v terminalni fazi življenja.

Pojasnilo, ki izhaja iz racionalnega
Izhodišče izjave komisije je bila ideja človekovega dostojanstva. Namenoma so izbrali izhodišče, ki ni tipično religiozno, ampak predvsem racionalno, zato bi nagovorili vsakega človeka, ne glede na to, ali je kristjan ali ne, je pojasnil Stres. Ideja človekovega dostojanstva je po njegovih besedah sicer tesno povezana z bistvom krščanske vere, hkrati pa je to danes sprejeta splošna civilizacijska, kulturna in moralna evropska in zahodna norma.

V izjavi so izpostavili tudi možnosti zlorab, pa tudi stiske tistih, ki bi evtanazijo izvajali. "Ljudje, ki so na bolniški postelji in nemočni, s težavo sprejemajo, da so v breme svojemu okolju," se je Stres dotaknil tudi možnosti posrednega in neposrednega pritiska na umirajoče, ki potrebujejo predvsem prijaznost, sprejetost, potrpljenje in ljubeznivost.

Pomembnosti človeških odnosov se je dotaknila tudi sestra Emanuela Žerdin z dolgoletnimi izkušnjami iz Hospica. Po njenih besedah je človek človeku najboljše zdravilo v teh hudih časih. Ob tem je poudarila tudi pomen duhovne oskrbe v zadnjem obdobju življenja. "Smrt je del življenja, ki nas čaka na koncu naše poti. Kakšen bo naš odnos do življenja, takšen bo naš odnos do smrti," je dejala Žerdinova. Opozorila je tudi na to, da so bolni in umirajoči pogosto odrinjeni na rob družbe.

Jezik in pomen besed
Član komisije Tadej Strehovec pa je poudaril pomen izrazoslovja v razpravah, ki mora po mnenju komisije opisovati naravo dejanja evtanazije in zagotavljati informiranost državljanov. "Člani komisije odločno zavračamo jezik, s katerim zagovorniki evtanazije prikrijejo pravilno naravo postopkov," je dejal in besedne zveze, kot sta pomoč pri dokončanju življenja in pravica do dostojanstva, označil za prikrivanje, za kaj gre pri teh postopkih. V izjavi so zato "namenoma uporabili zelo konkretne besede, ki razkrivajo pravo naravo teh dejanj", kot so nasilno končanje življenja, aktivna usmrtitev, zastrupitev in prikrita usmrtitev.

Vse državljane, še posebej člane Katoliške cerkve, komisija zato poziva, da "odločno branijo posameznikovo pravico do ustrezne zdravstvene oskrbe in nege starostnikov, neozdravljivo bolnih in umirajočih".