Zbrani na okrogli mizi so se zavzeli za pravno ureditev pomoči pri končanju življenja. Foto: MMC RTVSLO/Sabina Janičijević
Zbrani na okrogli mizi so se zavzeli za pravno ureditev pomoči pri končanju življenja. Foto: MMC RTVSLO/Sabina Janičijević

Po odmevnem javnem pismu upokojene učiteljice in ravnateljice Alenke Čurin Janžekovič, v katerem se zavzema za uzakonitev evtanazije v Sloveniji, se je pobude za pravno ureditev evtanazije lotilo društvo Srebrna nit. V društvu, ki se zavzema za kakovostnejše življenje v tretjem življenjskem obdobju, so po besedah predsednice Biserke Marolt Meden prepričani, da moramo imeti poleg dobre paliativne oskrbe "v primerih neznosnega trpljenja svobodo izbiro in avtonomijo, da se odločimo o času in načinu končanja življenja."

V društvu so se zato odločili, da sprožijo pobudo, v kateri skupaj z več kot 100 podpisnicami in podpisniki z različnih področij, zahtevajo, da se v javnosti o evtanaziji sproži razprava, ki bo privedla do pravne ureditve področja, ki bo "ustreznejša od sedanje prepovedi takšne pomoči."

Javni molk

Igor Pribac na podlagi javnomnenjskih raziskav sklepa, da je podpora uzakonitvi evtanazije pri nas visoka. Foto: BoBo
Igor Pribac na podlagi javnomnenjskih raziskav sklepa, da je podpora uzakonitvi evtanazije pri nas visoka. Foto: BoBo

V Sloveniji vprašanje evtanazije že dolgo obkroža javni molk, saj se je uveljavilo prepričanje, da pri nas ni nikogar, ki bi si želel pomoči pri končanju življenja. "Dolga leta sem si prizadeval, da bi se razprava o evtanaziji v Sloveniji vendarle odprla, a sem bil v svojih prizadevanjih izrazito neuspešen," je povedal filozof in soavtor pobude Igor Pribac.

"Politiki o njej govorijo samo, če so vprašani, prav tako zdravniki. Tako se vsaj na prvi pogled zdi, da pravna ureditev podočja evtanazije pri nas ni med vprašanji, ki bi zanimala širšo javnost." A Pribac opozarja, da ni tako. "Ko naletiš na javnomnenjske raziskave, vse kažejo, da je podpora uzakonitvi evtanazije med ljudmi zelo velika. Tako je nastala pobuda, s katero hočemo povedati, da ni res, da ni nikogar, ki bi takšno pomoč potreboval, prav tako ne drži, da kot družba nismo zreli za tako razpravo," je povedal.

Da je evtanazija pomembno vprašanje, kažejo tudi nedavni primeri, ki so v javnosti močno odmevali. Svoje stiske in ob tem glasne zahteve po uzakonitvi evtanazije so javno izrekli Janko Pleterski, Sanja Pertoci in Alenka Čurin Janžekovič.

V imenu svojega očeta Janka Pleterskega je spregovoril njegov sin Andrej, član društva Srebrna nit in vodja delovne skupine za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja: "Tu sem kot pričevalec dejanj in razmišljanj mojega očeta in v tem mesecu je minilo eno leto, odkar si je v silni želji po dostojnem končanju, sicer v tistem trenutku že nedostojnega življenja, prerezal žile. S tem je pokazal, da paliativna oskrba ne more vedno in v vseh primerih olajšati umiranja. Andrej Pleterski je ob tem spomnil, da se je njegov oče po neuspelem poskusu samomora javno zavzel za sistemsko ureditev vprašanja evtanazije in s tem sprožil razpravo, ki traja tudi po njegovi smrti.

"Največji dosežek bi bil, da bi se dostojno poslovila od življenja v Sloveniji"

Čeprav Pleterskemu in Pertocijevi pravice, da bi končala življenje po lastni volji, ni uspelo dočakati, je Alenki Čurin Janžekovič približno pred tremi meseci uspelo urediti vse potrebno, da se bo od svojega življenja lahko dostojno poslovila v Švici. Švica je namreč ena od sedmih držav, poleg Belgije, Kanade, Kolumbije, Luksemburga, Nizozemske, Švice in ZDA (v sedmih zveznih državah), ki evtanazijo oziroma pravico do pomoči pri dokončanju življenja zakonsko omogoča.

Alenka Čurin Janžekovič že 61 let živi z Morquijevim sindromom. Foto: MMC RTV SLO
Alenka Čurin Janžekovič že 61 let živi z Morquijevim sindromom. Foto: MMC RTV SLO

"Ko sem si to uredila, sem začutila, da je mogoče zdaj čas, da omogočim tudi drugim Slovencem, da jim ni treba vlagati denarja in strašnega truda v tujini v to, da se lahko svobodno odločijo o svojem življenju ali odhodu. In tudi to je bil razlog, da sem se odločila za odprto pismo, v katerem pozivam državo, da tudi v Sloveniji naredimo korak naprej. Največji dosežek bi bil, če bi se od življenja lahko dostojno poslovila v Sloveniji," je na konferenci ob predstavitvi pobude povedala Alenka Čurin Janžekovič, ki že 61 let živi z Morquijevim sindromom (Morquio sindrom ‒ polisaharidoza IV), z redko in težko dedno metabolično motnjo, za katero ni zdravila. Bolečine ji že leta lajšajo protibolečinska sredstva in skalpel.

Dokumentacijo za zdravniško pomoč pri dokončevanju življenja v Švici je začela urejati oktobra 2017, zeleno luč pa so ji prižgali pred tremi meseci. Kot pravi, je trenutno "na čakanju", kdaj se bo odpravila v Švico, se namreč še ni odločila. Na vprašanje, če si bo morda premislila, odločno odgovori: "Ne. Imaš možnost, da se kljub odobritvi ne odločiš, ampak jaz si ne bom premislila." Do zdaj je plačala približno 5.000 evrov, za celoten postopek pa bo morala odšteti še dodatnih 5.000.

Odločitve: Pogovor z Alenko Čurin Janžekovič

"Elegantno oditi iz življenja je socialni privilegij"

To pa vsota, ki si je vsakdo ne more privoščiti. "Elegantno oditi iz življenja je socialni privilegij. To je privilegij tistih, ki si lahko privoščimo oditi v Švico, a pomislimo na vse, ki si tega ne morejo privoščiti. In nekako se mi zdi trenutno ureditev tega področja tudi socialno krivična, čeprav na to pogosto sploh ne pomislimo," je enega od razlogov za podpis pobude pojasnila zdravnica Anica Mikuš Kos.

"Možnost, da bi se lahko sam odločil, kdaj lahko odidem, mi daje upanje in še večje veselje do življenja."

Robert Pešut - Magnifico, glasbenik in podpisnik pobude

A k razmisleku o uzakonitvi evtanazije so jo vodili tudi sebični vzgibi: "Stara sem 84 let, blizu sem smrti in želim si umreti dostojno, ne želim si umreti v mukah."

Podobnega mnenja je tudi Dušan Merc, podpisnik pobude in nekdanji ravnatelj Osnovne šole Prule: "Ne bi rad umrl po dolgem mučenju, popolnoma brez dostojanstva. Evtanazijo bi imenoval tehnološka smrt in se mi zdi pravična. V tem vidim možnost, da se izognem trpljenju, ki bi me poniževalo."

Kljub odlični paliativi potreba po evtanaziji še vedno bo

Razpravi se je pridružil tudi nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki je pojasnil, da je evtanazijo sprva odklanjal, danes pa jo aktivno podpira. "Za mladega zdravnika je udoben položaj, da sprejme poslanstvo, da rešuje življenja, ne pa da jih uničuje. A vsem tistim, ki evtanazijo odklanjajo, bi rad položil na srce, da je treba pogledati na odnos do življenja širše," je povedal Keber in dodal, da tudi idealna paliativna oskrba v nekaterih primerih še vedno ne bi zmanjšala potrebe po evtanaziji. "Mi kot zdravniki precenjujemo svoje zmožnosti, da bi lahko vse trpljenje, ki ga morda niti ne razumemo, "odstranili" s paliativno nego. Torej ne drži, da bo potreba po evtanaziji odpadla, ko bo država poskrbela za dobro paliativno nego," je dodal Keber, ki verjame, da bo ravno pristop "od spodaj navzgor povzročil, da se bo morala odzvati tudi politika".

"Razprava, ki jo lahko pričakujemo v javnosti, ne bo lahka."

Darko Štrajn, podpisnik pobude in filozof

V društvu nameravajo pripraviti osnutek predloga zakona o evtanaziji, ki ga bodo nato predložili odločevalcem. Keber meni, da se bodo ob tej pobudi oglasili tudi "nekateri krogi, ki iz ideoloških, etičnih ali kakšnih drugih razlogov nasprotujejo evtanaziji, a moje upanje je, da bodo sprejeli argumentirano debato. Vseeno pa smo s to pobudo stopili na pot, s katere ne bomo več sestopili."