Krščanska navada blagoslova oljčnih vejic in drugega zelenja sega v 7. stoletje. Foto: Reuters

Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga po zapisih iz Svetega pisma ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Katoličani zato po stari krščanski navadi, ki sega v 7. stoletje, teden pred veliko nočjo k blagoslovu prinesejo oljčne veje in drugo zelenje.

Blagoslov zelenja in priprave na praznik

Duhovniki so ga na začetku obreda blagoslovili pred cerkvijo, nato v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesli v cerkev. Škofje so poudarili, da ni bil v ospredju blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju, je za Radio Slovenija poročala Nataša Lang. Pri slovesnostih so v cerkvah prebirali svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.

Po krščanski simboliki so palmove veje, s katerimi naj bi ljudje ob prihodu v Jeruzalem pozdravljali Jezusa, znamenje zmagoslavja in kraljevanja. Predstavljajo tudi rodovitnost in življenje, oljka pa je simbol miru in sprave.

Slovesnosti v evangeličanskih cerkvah

V Evangeličanski cerkvi pa se končuje post, s katerim so se evangeličanski verniki pripravljali na veliko noč. Evangeličani zelenja ne blagoslavljajo, ga pa uporabljajo kot simbol. Vsak vernik je lahko domov odnesel oljčno vejico. S cvetjem okrašena cerkev ‒ zlasti oltar ‒ simbolno prikazuje veselje ljudi nad prihodom Jezusa v Jeruzalem, še poroča Nataša Lang.

Papežev blagoslov v Vatikanu

Papež Frančišek je dopoldne na Trgu sv. Petra v Vatikanu blagoslovil palmove in oljčne vejice, daroval pa bo tudi mašo. Ob polnoči pa se v Katoliški cerkvi začne t. i. veliki teden, ki bo vrhunec dosegel z velikonočnim tridnevjem in samo veliko nočjo.

Pravoslavci bodo praznovali čez teden dni

Pravoslavni verniki, ki uporabljajo drugačen koledar, bodo cvetno nedeljo zaznamovali naslednjo nedeljo, veliko noč pa 28. aprila.