Vsi regulatorji so namenjeni takšni ali drugačni obliki varnosti in pravičnega delovanja trgov. Foto: BoBo
Vsi regulatorji so namenjeni takšni ali drugačni obliki varnosti in pravičnega delovanja trgov. Foto: BoBo

Komu je v interesu nastanek dveh superagencij pod političnim nadzorom namesto institucij, ki so neodvisno uresničevale poslanstvo, se po napovedanem združevanju agencij sprašujejo v SD-ju.

Evropska poslanka in vodja SD-ja Tanja Fajon se je odzvala na vladno namero o združitvi osmih ključnih regulatorjev v dve agenciji, o kateri smo poročali včeraj.

Osnutek zakona, katerega besedilo ni javno, v petek pa so ga razkrili nekateri mediji, naj bi ključne regulatorje združil pod dve agenciji, njuno vodstvo bi imenovala vlada. Predlog zakona naj bi šel v medresorsko usklajevanje, kjer bo do ponedeljka, brez vednosti agencij. Te naj bi ga dobile šele v četrtek, za pripombe pa naj bi imele na voljo le 24 ur.

Na gospodarskem ministrstvu, kjer so osnutek zakonskega besedila pripravili, med argumenti za reorganizacijo strukture javnih regulatorjev navajajo debirokratizacijo, iskanje sinergij in racionalizacijo procesov.

Vladna želja po nadzoru - tiho združevanje agencij po hitrem postopku

Napačen vtis, da je agencij preveč

Fajonova, ki je kritična do tajne priprave zakona, meni, da bi utegnil marsikdo vladno namero o združevanju regulatorjev celo pozdraviti in ji ploskati, saj velja splošno mnenje, da je različnih agencij preveč. A ob tem opozarja, da je ta vtis napačen in da je nameravano združevanje predvsem grožnja za celo vrsto pravic ljudi. Kot poudarja, so vsi regulatorji namenjeni takšni ali drugačni obliki varnosti, pravičnega delovanja trgov in s tem varovanja pravic vseh nas.

"Komu je v interesu nastanek dveh superagencij pod političnim nadzorom namesto institucij, ki so doslej (gotovo ne brez napak) neodvisno uresničevale poslanstvo v imenu in v interesu vseh državljank in državljanov? Zakaj iz osnutka zakona izhaja padanje strokovnih standardov za ljudi, ki bodo upravljali ali nadzirali te institucije?" se sprašuje Fajonova.

Kot je zapisala v današnjem sporočilu za javnost, trg brez nadzora in javne regulacije privede do podivjanega (kapitalističnega) divjega zahoda, kjer je močnim dovoljeno vse, šibki pa trpijo.

Onemogočanje nadzornih postopkov

Svetovna gospodarska kriza, ki je na javnih storitvah v zdravju, socialne varnosti ali skrbi za starejše pustila dolgoročne posledice, je po besedah Fajonove neposreden produkt zmanjševanja javnega nadzora in usmerjanja tržnih dejavnosti. Ob tem se sprašuje, ali nas vlada Janeza Janše pelje v še ostrejši neoliberalizem, medtem ko pri načrtovanju proračunov dosega rekordne primanjkljaje, "da bo potem soočanje s posledicami povsem nemogoče, ljudje pa bomo to pogubno politiko zaradi nekaj bombonov plačali s popolno privatizacijo javnih storitev, tudi zdravstva, socialnega varstva, skrbi za starejše".

"Je tudi to združevanje povezano s poskusom, da se onemogočijo nadzorni postopki, v katerih so se znašli predstavniki vlade? Kateri procesi deregulacije nas še čakajo po liberalizaciji cen bencina?" se sprašuje.

Čeprav so ključni regulatorji trga po navedbah Fajonove daleč od potreb ljudi, bi morali pri vseh nas zvoniti vsi alarmi. Boji se, kot je še zapisala, da bo cena vladne politike na tem in drugih področjih tako visoka, da nas bo oropala prihodnjih razvojnih možnosti.

LMŠ: Vlada že od prvega dne izvaja napad na neodvisne institucije

Janševa vlada že od prvega dne mandata izvaja napad na neodvisne institucije, vse z enim namenom – želi si jih neposredno podrediti, so v odzivu na načrtovano združitev ključnih regulatorjev v dve agenciji zapisali v LMŠ-ju.

"Ne moremo se znebiti občutka, da vse to počne z željo po ustavitvi postopkov pri spornih ravnanjih vlade, njenih ministric in ministrov ter svojih prijateljev oziroma zaradi interesov posameznih izbrancev," so poudarili v največji opozicijski stranki.

Dodali so, da se brez dvoma zavedajo, da je njihovo ravnanje sporno. To je po njihovem razvidno že iz tega, da je predlog o združitvi regulatorjev nastajal v popolni tajnosti.

Levica: Vlada si z združevanjem regulatorje politično podreja

Vlada si z nameravano združitvijo osmih ključnih regulatorjev v dve agenciji odpira vrata za kadrovske menjave, zmanjšuje moč nadzorstvenih institucij in si jih politično podreja, menijo tudi v stranki Levica.

Poudarjajo, da so menjave vodstev pogosto politično problematične, a bistveno manj, če so zakrite za kuliso "reorganizacije". "Že vnaprej lahko rečemo, da bo nadzora manj, saj agencije nadzirajo tudi druga drugo, po novem pa tega ne bo več. In navsezadnje, jasno je, da si vlada poskuša olajšati politično usmerjanje delovanja teh institucij: lažje je usmerjati dve agenciji kot devet," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost in navedeno označili za skrb vzbujajoče.

Po njihovem prepričanju skuša vlada pod pretvezo ustanovitve demografskega sklada prevzeti državno premoženje. "V javnost prihajajo tudi informacije, da skuša vlada prodati slovenska podjetja in medije Orbanovi oligarhiji – Planet TV, Petrol, Večer; ni izključeno, da bodo poskušali pri ameriškem skladu Apollu posredovati, da se NKBM proda Madžarski banki OTP. Pri teh poslih bi jim seveda lahko nasproti stale agencije, posebej Agencija za trg vrednostih papirjev," so navedli v Levici.

Cilj združevanja agencij je po prepričanju Levice olajšati konsolidacijo ekonomske moči v državi.

Bratuškova poziva SMC in DeSUS

Do načrtovane združitve ključnih regulatorjev v dve agenciji je kritična tudi predsednica SAB-a Alenka Bratušek. Po njenem mnenju je združevanje namenjeno povečevanju moči predsednika vlade in stranke SDS ter razgradnji neodvisnih institucij. Stranki SMC in DeSUS je pozvala, da odigrata vlogo branika demokracije in ne pomagata graditi avtokratskega sistema.

Bratuškova se je na namero vlade odzvala danes na Facebooku.

Poudarila je, da gre pri tem za enak pristop kot pri demografskem skladu. "Ker v Slovenskem državnem holdingu ne morejo zamenjati nadzornikov, menjajo 'kalup' in bodo na tak način prišli do popolnega nadzora nad premoženjem. Enak pristop je pri agencijah. Ker imajo člani svetov agencij mandate, ki jim jih ne morejo odvzeti, bodo spremenili kar institucije in vse združili v samo dve agenciji," je zapisala.

"Apeliram na SMC in Desus, da pri tej zelo pomembni temi odigrata vlogo branika demokracije in ne pomagata graditi avtokratskega sistema, ki nastaja na vseh nivojih," je na Facebooku svoj zapis sklenila Bratuškova.

DeSUS pričakuje obširno javno razpravo

V koalicijskem DeSUS-u glede združevanja ključnih regulatorjev v dve agenciji pričakujejo obširno javno razpravo in pripravo predloga, ki bo skladen s pravnim redom EU-ja, je stranka zapisala na Facebooku.

"Podpiramo debirokratizacijo, a ne na račun zmanjševanja neodvisnosti pomembnih regulatornih organov," so navedli v objavi.

Pod le dvema strehama

Osnutek zakona sicer predvideva, da bi k novoustanovljeni javni agenciji za trg in potrošnike pripojili Agencijo za energijo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK), Javno agencijo RS za varnost prometa, Javno agencijo za civilno letalstvo RS in Javno agencijo za železniški promet RS. Ta bi tako regulirala trge z energijo, telekomunikacijami, poštnimi storitvami, mediji in avdiovizualnimi storitvami, vse vrste prometa, hkrati pa še skrbela za združitve in prevzeme ter varstvo konkurence in potrošnikov.

Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencijo za zavarovalni nadzor bi vlada medtem združila pod okrilje nove javne agencije za finančne trge. Ta bi tako skrbela za zavarovalni nadzor in trg vrednostnih papirjev, določene pristojnosti bi vzela tudi Banki Slovenije.