Kot je dejal, se to ni premaknilo nikamor. Rudi Moge je takrat vodil parlamentarno komisijo, ki je prišla pri teh zadevah zelo daleč. Drnovškovo mnenje je bilo, da je treba to zadevo prekiniti, ker bi to škodovalo zunanjepolitičnemu ugledu Slovenije. Kučan v nasprotju z Drnovškom meni, da bi to ugledu Slovenije koristilo, tudi tistim državam, ki so bile predmet tega trgovanja.
Kučan je opozoril, da to še danes ostaja politično odprto vprašanje, čeprav je pravno zastaralo. Kdo in zakaj je imel interes, da se to ni razčistilo ... daleč od tega, da je bil Drnovšek edini, so bili tudi drugi dejavniki, je dodal Kučan. Vprašanje je tudi, koliko je bila orožarska industrija za to zainteresirana (ne slovenska), koliko tihotapci z orožjem itn. Mislim, da je to ena izmed stvari, ki bi jih Slovenija morala razčistiti, pa jih ni, je prepričan Milan Kučan.
Meni tudi, da bi bilo treba razčistiti z afero Depala vas oziroma vlogo vojske v demokratični civilni družbi. Tudi ta afera je zastarala. In danes so o tem, kaj se je zgodilo, zelo različna mnenja. Če ni dokazov, ni krivcev, s tem se zadovoljimo. A o krivdi oziroma o odgovornosti ni bilo razsojeno, ker je stvar zastarala, je med drugim v pogovoru za oddajo Intervju povedal nekdanji predsednik države Milan Kučan.
Popravek Dimitrija Rupla:
"V sinočnjem pogovoru z Milanom Kučanom je s strani novinarke in tudi s strani intervjuvanca prišlo do pomote. Novinarka je intervjuvancu sugerirala, da se je bil strinjal z Vilensko izjavo, ki da je prispevala k bližnjevzhodnim sporom, gospod Kučan pa je v odgovor opisal dogodek, ki ga ni bilo. Na sestanku NATO v Pragi, na katerem smo se znašli Kučan, Drnovšek in jaz, naj bi bil govor o omenjeni izjavi, Drnovšek pa naj se ne bi bil strinjal z njo, češ da o njej vlada ni razpravljala.
Glavna pomota zadeva koledar. Slovenija (ki smo jo predstavljali Kučan, Drnovšek in jaz) je dobila vabilo v članstvo NATO v Pragi 21. novembra 2002; Vilenska izjava, ki so jo brez težav podprle druge članice vilenske skupine (Albanija, Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Makedonija, Romunija in Slovaška), pa je bila objavljena 5. februarja 2003. Slovenija te izjave ni podpisala, temveč se od nje - po posvetih s slovenskimi veleposlaniki, zbranimi na Brdu, in z novim predsednikom republike Drnovškom - od nje ni distancirala. Izjavo je iz solidarnosti do drugih držav NATO podprl Državni zbor Republike Slovenije. Milan Kučan, ki v času nastajanja in objavljanja izjave ni bil več predsednik, javno izjavi ni niti nasprotoval, niti je ni podprl."
Vabljeni k ogledu pogovora v celoti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje