Foto:
Foto:

Eden izmed pobudnikov, ki bi se lahko upokojili, če ne bi bil sprejet četrti odstavek 27. člena ZPIZ-2, tako pa se ne morejo, je A. G., ki je v času veljavnosti ZPIZ/92 dokupil pet let študija na Pravni fakulteti v Ljubljani ter deset mesecev in 20 dni služenja vojaškega roka, kar izkazuje s pravnomočno odločbo ZPIZ-a ter z vpisom zavarovalne dobe v delovni knjižici. V podobnem položaju so tudi drugi podpisniki pobude ter številni drugi zavarovanci, ki so dokupili pokojninsko dobo, pa se zaradi njenega neupoštevanja zdaj ne morejo upokojiti ali pa se lahko predčasno upokojijo, pri čemer se višina njihove pokojnine bistveno zmanjša. Za že omenjenega pobudnika je informativni izračun ZPIZ-a z dne 27. avgusta 2013 pokazal, da bi zaradi neupoštevanja dokupljene pokojninske dobe pokojnina znašala 1.439,83 evra namesto 1.755,89 evra, in sicer zato, ker se za vsak mesec do manjkajoče starost do dopolnitve 65 let v letu 2016 zmanjša za 0,3 odstotka oziroma največ za 18 odstotkov.

Primer, ki ga je v pobudi za ustavno presojo navedel Varuh človekovih pravic.
Zavod za zaposlovanje, brezposelnost

ESČP s sodbami ugotavlja kršitve človekovih pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki jih zagrešijo države podpisnice konvencije, ni pa ESČP višje sodišče, ki bi odločalo o pritožbah zoper odločitve najvišjih državnih sodišč (tudi ne zoper odločitve Ustavnega sodišča), zato ne more spreminjati vsebinskih odločitev slovenskih sodišč. Ugotavlja zgolj, ali taka odločitev Ustavnega sodišča morebiti pomeni tudi kršitev pravice ali svoboščine, ki je zavarovana s Konvencijo. Seveda ob pogojih, da je vložitev tožbe na ESČP-ju dopustna oziroma ob upoštevanju meril za njeno vložitev.

Varuh človekovih pravic o tem, kaj odloča ESČP.

Skoraj tri leta je ustavno sodišče potrebovalo, da je razsodilo, ali je zadnja pokojninska reforma, natančneje 27. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ustavna ali ne.

Omenjeni člen določa, da se v t. i. pokojninsko dobo brez dokupa ne šteje doba, pridobljena s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Torej delovna doba, ki jo je bilo in jo je še mogoče pridobiti z dokupom let, denimo za čas brezposelnosti. Kdor je dokupil leta, se lahko sicer predčasno upokoji, vendar z določenimi odbitki. Dokupljena leta tako nimajo več enakega učinka na pokojnino kot aktivna delovna doba.

Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) meni, da je približno 22.000 do 24.000 ljudi, ki so si po prejšnjem pokojninskem zakonu, tudi kot brezposelni zaradi stečajev, sami plačevali pokojninsko dobo, da bi se lahko upokojili s polno pokojnino. Kar pa od začetka leta 2013, odkar velja nova pokojninska reforma, ni več mogoče oz. se morajo tisti, ki so dokupovali leta, upokojiti pozneje ali pa prejemajo nižji znesek pokojnine.

Zaradi domnevno sporne obravnave dokupljenih let sta presojo ustavnosti zahtevala tako ZSSS, kot Varuh človekovih pravic. Vendar so ustavni sodniki tokrat presojali le sindikalno pobudo, ki pa je bila zavrnjena.

V odločbi ustavnega sodišča je namreč navedeno, da je zakonodajalec z določitvijo pogoja pokojninske dobe brez dokupa kot pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine posegel v upravičena pričakovanja zavarovancev, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni prostovoljno, vendar poseg ni nedopusten.

Priprave pritožbe na ESČP
V največji sindikalni centrali so ocenili, da je omenjena ustavna odločba celo legalizirala tatvino in prevaro, ter napovedali pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice. Sekretar sindikata delavcev trgovine pri ZSSS-ju Ladi Rožič je za MMC povedal, da je v ponedeljek predviden sestanek in dogovor o nadaljnjih postopkih in da bo pritožba s pomočjo zunanjih strokovnjakov narejena v čim krajšem času.

"Glede tega, koliko ljudi bo zajemala, pa se stanje bistveno spreminja. V kvoto oškodovancev so padli vsi zaposleni v Lidlu, Hoferju in vsi tisti, ki delajo krajši delovni čas od polnega. Zato se je po mojem prepričanju število oškodovancev povzpelo nad 25.000," pravi Rožič.

Ustavno presojo zahteval tudi varuh človekovih pravic
Nekaj manj kot dve leti za ZSSS-jem je pobudo za oceno ustavnosti, četrtega odstavka 27. člena, prvega in drugega odstavka 38. člena ter prvega in drugega odstavka 391. člena ZPIZ-2 vložil tudi Varuh človekovih pravic. Ustavni sodniki njihove pobude niso vključili v presojo skupaj s pobudo ZSSS-ja. Pri Varuhu človekovih pravic pravijo, da v pričakovanju obravnave njihove zahteve ne želijo komentirati odločitve ustavnih sodnikov.

Ob tem sicer dodajo, da niso, če jim ustavno sodišče ne bo pritrdilo, tisti, ki se lahko pritožijo na Evropsko sodišče za človekove pravice, pač pa to lahko stori "posameznik ali skupina posameznikov ali nevladne organizacije, če menijo, da so jim kršene pravice, bližnji sorodniki žrtve, če je žrtev ranljiva (otrok ali težje bolna ali umrla oseba)."

Zelena luč socialnih partnerjev
Medtem ko sta ZSSS in Varuh človekovih pravic zahtevala preverjanje ustavnosti zadnje pokojninske reforme, je zanimivo dejstvo, da je bila sprejeta s privolitvijo socialnih partnerjev, nasprotovala pa ji tudi ni takratna opozicija. Zakon ZPIZ-2 je bil sprejet v času druge vlade, ki jo je vodil Janez Janša. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak pa je dosegel dogovor s socialnimi partnerji. ZPIZ-2 je bil v DZ-ju sprejet s 76 glasovi za in nobenim proti.

Značilnost novih pokojninskih reform je pač višanje starostne meje za upokojitev, kar je posledica dejstva, da se daljša življenjska doba prebivalstva. Na drugi strani se tudi veča povprečna starost prebivalstva, naravni prirastek je vse nižji. Pokojninski sistem pa je vse težje vzdržen.

Zadnja pokojninska reforma konec leta 2012, ki je dobila zeleno luč vseh deležnikov, je jasno določila, da se bodo po preteku prehodnega obdobja lahko ženske in moški upokojili pri 60 letih s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa. Kar očitno v tistem trenutku ni bilo sporno oz. je ministrstvo za delo sledilo sindikalni zahtevi, da je "40 let dela dovolj“.

"Anomalije" so bile napovedane
Pri predstavitvah ZPIZ-2 je bilo tudi navedeno, da se bodo brez odbitkov oz. "malusov", lahko pri najnižji določeni starosti upokojili le tisti, ki so bili dejansko delovno aktivni vseh 40 let (všteta so tudi obdobja porodniškega dopusta in obdobja prejemanja denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje).

Tisti, ki pa so si sami plačevali pokojninsko dobo na podlagi prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko to dobo uveljavljajo pri vseh drugih primerih upokojevanja, kot sta predčasna upokojitev in starostna upokojitev pri 65 letih (v prehodnem obdobju tudi pri nižji starosti). Vplačani znesek pa se upošteva pri končnem izračunu zneska pokojnine. Ta pokojninska doba se je po prej veljavnem zakonu upoštevala kot delovna doba (zdaj pokojninska doba brez dokupa), po novem ZPIZ-2 pa ne več.

Vsi, ki so si samo plačevali pokojninsko dobo na podlagi prostovoljnega zavarovanja oziroma dokupovali leta, se lahko predčasno upokojijo pri 60 letih, če imajo 40 let pokojninske dobe (v letošnjem letu ženske pri starosti 59 let in dopolnjenih 39 letih in 4 mesecih pokojninske dobe, moški pa pri starosti 59 let in 4 mesece ter z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe), med katerimi so tudi leta, v katerih so si sami plačevali prispevke za obvezno pokojninsko zavarovanje na podlagi prostovoljnega vstopa v zavarovanje pri ZPIZ-u. Vendar to pomeni, da je pokojnina trajno nižja za 0,3 odstotka za vsak manjkajoči mesec aktivne delovne dobe oz. dokupljeni mesec, vendar v skupnem znesku za največ 18 odstotkov.

Nakup let je še vedno mogoč, le dražji
Plačevanje pokojninske dobe "na podlagi prostovoljnega vstopa v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja" je mogoče tudi po novem zakonu, vendar se ta doba ne upošteva več v pokojninsko dobo brez dokupa (prej delovno dobo), je pa tudi precej dražja kot po prej veljavnem zakonu.

Prej je znašala cena enega meseca prostovoljnega zavarovanja le nekaj manj kot 60 evrov, kar je bil najbrž vzrok za množičen vstop v to obliko obveznega pokojninskega zavarovanja v preteklosti. Zdaj pa mesečni obrok znaša okoli 220 evrov, zaradi česar se za prostovoljen vstop v obvezno zavarovanje odločajo le redki brezposelni ali zaposleni za nepolni delovni čas.

Nova reforma je že napovedana
Pokojninske reforme so pač zapletena zadeva in očitno so se njihove posledice in nevšečnosti pokazale šele pozneje. Verjetno se bodo podobni primeri pojavili ob novi pokojninski reformi, ki jo mora Slovenija, tudi po nasvetih Evropske komisije, sprejeti do leta 2020. Morda pa bodo tokrat deležniki bolj pozorni na to, kaj sprejemajo. Sicer pa je morebitna nova pokojninska reforma že zanimiva za nabiranje političnih točk.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je že napovedal, da njegova stranka ne bo sodelovala pri oblikovanju pokojninske reforme, kot za leto 2017 predlaga Evropska komisija. Po njegovem mnenju je že zadnja sprejeta pokojninska reforma močno posegla v pravice prihodnjih upokojencev.

Eden izmed pobudnikov, ki bi se lahko upokojili, če ne bi bil sprejet četrti odstavek 27. člena ZPIZ-2, tako pa se ne morejo, je A. G., ki je v času veljavnosti ZPIZ/92 dokupil pet let študija na Pravni fakulteti v Ljubljani ter deset mesecev in 20 dni služenja vojaškega roka, kar izkazuje s pravnomočno odločbo ZPIZ-a ter z vpisom zavarovalne dobe v delovni knjižici. V podobnem položaju so tudi drugi podpisniki pobude ter številni drugi zavarovanci, ki so dokupili pokojninsko dobo, pa se zaradi njenega neupoštevanja zdaj ne morejo upokojiti ali pa se lahko predčasno upokojijo, pri čemer se višina njihove pokojnine bistveno zmanjša. Za že omenjenega pobudnika je informativni izračun ZPIZ-a z dne 27. avgusta 2013 pokazal, da bi zaradi neupoštevanja dokupljene pokojninske dobe pokojnina znašala 1.439,83 evra namesto 1.755,89 evra, in sicer zato, ker se za vsak mesec do manjkajoče starost do dopolnitve 65 let v letu 2016 zmanjša za 0,3 odstotka oziroma največ za 18 odstotkov.

Primer, ki ga je v pobudi za ustavno presojo navedel Varuh človekovih pravic.

ESČP s sodbami ugotavlja kršitve človekovih pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki jih zagrešijo države podpisnice konvencije, ni pa ESČP višje sodišče, ki bi odločalo o pritožbah zoper odločitve najvišjih državnih sodišč (tudi ne zoper odločitve Ustavnega sodišča), zato ne more spreminjati vsebinskih odločitev slovenskih sodišč. Ugotavlja zgolj, ali taka odločitev Ustavnega sodišča morebiti pomeni tudi kršitev pravice ali svoboščine, ki je zavarovana s Konvencijo. Seveda ob pogojih, da je vložitev tožbe na ESČP-ju dopustna oziroma ob upoštevanju meril za njeno vložitev.

Varuh človekovih pravic o tem, kaj odloča ESČP.