Foto: BoBo
Foto: BoBo

V sredo se je sredi Ljubljane zgodil protest, ki se je sprevrgel v nasilje. Posredovala je policija, uporabljena sta bila med drugim solzivec in vodni top. Med protestniki so bila vidna proticepilska sporočila in ogorčenje nad protiepidemijskim ukrepom PCT. To je bil eden bolj množičnih protestov v zadnjem času in tudi eden najbolj nasilnih.

MMC je za komentar povprašal dva strokovnjaka. Prvi je Branko Lobnikar z mariborske fakultete za varnostne vede, predstojnik katedre za policijsko dejavnost. Drugi pa je zaslužni profesor za kriminalistično psihologijo Peter Umek, prav tako z mariborske univerze.

Sorodna novica Na ljubljanskih ulicah za okoli 7000 evrov škode, v UKC-ju oskrbeli pet poškodovancev

Lobnikar: Policija mora poskrbeti za javni red in mir

Lobnikar je na začetku poudaril, da srednega protesta ne gre mešati s petkovimi kolesarskimi, saj so protestirali drugi ljudje in tudi vzrok je drugačen. Kot posebej pomembno je poudaril dejstvo, da je mirno zbiranje varovano z ustavo in pravica vsakega posameznika. "Ljudje imajo pravico na glas povedati tudi stvari, ki so skregane z zdravo pametjo, znanostjo ali splošno sprejetimi normami v družbi."

V trenutku, ko pa protesti preidejo mejo miroljubnosti, mora policija vzpostaviti javni red in mir, zavarovati življenje in premoženje vseh udeleženih. Za to ima določena tehnična sredstva in pooblastila, ki jih je bila primorana uporabiti. Odgovornost za to Lobnikar v prvi vrsti pripisuje organiziranim navijaškim skupinam. "Kdo je to organiziral, lahko približno vidimo zato, ker so na shod vabili prek digitalnih družbenih omrežij. Ja, gre za neka anticepilska združenja, ki so se jim pridružili tisti, ki jim je nasilno protestiranje všeč in v krvi. Ni prvič, da opažamo, da se določeni deli navijaških skupin združujejo zato, da bi zlorabili proteste za nasilje in to niti ni nič nenavadnega za slovensko okolje. Je pa to značilno predvsem za okolja vzhodne in južne Evrope, medtem ko so s huligani in nasilnim vedenjem v Veliki Britaniji oziroma na Otoku opravili kakšno desetletje nazaj z drakonskimi ukrepi."

Foto: Branko Lobnikar
Foto: Branko Lobnikar

"Zakaj je ta kombinacija nevarna? Če tem skupinam, ki so zelo naklonjene nasilnemu vedenju, dodaš izgovor za nasilje, ga osmisliš z ideologijami, idejami, mnenjskimi koncepti, potem dobite situacijo, kot je bila včeraj." Nasilje pa je nesprejemljivo, je nadaljeval Lobnikar, in policija je ukrepala v skladu z odgovornostjo.

"Vse, kar si kdo izmisli, se nam zdi enakovredno"

Lobnikar se sprašuje, kako smo sploh lahko prišli v položaj, kjer velika množica protestira z gesli, ki so tako očitno v neskladju s široko sprejetimi znanstvenimi razlagami. "Ukrepe vlade o strožjem uveljavljanju PCT-pogoja je treba razumeti bolj kot sprožilo, ne vzrok za tovrstno vedenje. Ljudje niso šli ven, ker je vlada določila PCT-pogoje, ampak zato, ker smo v tej slovenski družbi tako zmedeni, da se nam zdi čisto vse, kar si kdo izmisli, enakovredno, in nimamo nobenih jasnih hierarhičnih odnosov do različnih mnenj."

Vzroki za to se nabirajo desetletja, povezani pa so s slabim odnosom do znanosti in znanja, je ocenil. "Znanost v Sloveniji nikoli ni bila dojeta kot nekaj, kar ima vrednost, kar bi bilo vredno posebne naklonjenosti, in zdaj se to pač kaže v teh skrajnih primerih. Namreč, če je mnenje strokovnjakov enakovredno kot mnenje slehernika z ulice, ki nič ne ve o neki stvari, potem dobimo situacije, kot smo jim bili priča."

Sorodna novica Pismo ravnatelja, v katerem prosi za dokaze o virusih, dviga prah

Takšen odnos je prodrl skozi pore populistične politike in celo šolstva, je ogorčeno nadaljeval sogovornik. "Če imate nekega čudaka za ravnatelja, kot je recimo v Osnovi šoli Prebold, kjer sem se jaz učil, potem bodo ti otroci rekli, pa saj ti strokovnjaki nič ne vedo. Samo nekaj nakladajo. Najbolj znan slovenski šankovski pregovor pravi, eno je teorija, drugo praksa. Zakaj bi potem nekomu, ki samo naklada, zaupal. Potem pridemo do te srbske miselnosti: uzdaj se use i u svoje kljuse (zanesi sem samo nase). In ker smo Slovenci na naravo zelo vezani ljudje, se potem reče, bomo šli malo v Kamniško Bistrico in bomo te viruse, ki jih sploh ni, splaknili stran. In potem imamo to, kar imamo," je dejal Lobnikar.

Lobnikar tudi pritrjuje mnenju, da je Slovenija na neki način izgubila nedolžnost protestiranja. Dolgo so bili protesti dostojanstveni, na njih so se bolj ali manj argumentirano, ampak vedno miroljubno, sporočala stališča. Do sredine prejšnjega desetletja je bilo nasilje, sploh organizirano, komaj opaziti. Zdaj pa postajajo protesti način argumentacije moči in organiziranega nasilja. "Absolutno da, tako je," je pritrdil. Slovenija postaja popolnoma običajna evropska družba tudi v "tem neprijetnem elementu". "Nič več ni, kot je bilo rečeno v filmu Do konca in naprej, da smo oaza miru, spokojnosti, miru. Tega pač v Sloveniji ni več. Škoda," je sklenil.

Peter Umek. Foto: BoBo
Peter Umek. Foto: BoBo

Umek: Čutijo se prikrajšani

Sorodna novica Na ljubljanskih ulicah za okoli 7000 evrov škode, v UKC-ju oskrbeli pet poškodovancev

Tudi psiholog Umek je najprej poudaril, da gre za ločen protest in druge udeležence, ne pa petkove protestnike. Petkovi protestniki imajo drugačne cilje in so izrazito ideološki. Srednega protesta pa so se udeležili ljudje, ki niso tako jasno ideološko opredeljeni. "Dejstvo je, da v naši državi vlada neka napetost, razmeroma nelagodno vzdušje, ki se potem izrazi v takih protestih. Moramo tudi razumeti, da so mnogi izgubili službo in prišli v težke situacije, in to so med drugim razlogi." Toda Umek je obenem mnenja, da so bili udeleženci tega protesta tudi dezinformirani. "To so ljudje, ki se čutijo prikrajšani in užaljeni in zamenjujejo demokracijo s sistemom, kjer lahko vsak dela, kar hoče. Nimaš te pravice, demokracija ni to, da vse, kar si človek izmisli, tudi naredi. Naša demokracija je mlada in te stvari se pogosto zamenjujejo," je ocenil.

Izrazil je tudi kritiko vodstva policije, namreč vodstvo naj bi napačno ocenilo varnostno situacijo. Podobno kot je na začetku kolesarskih protestov pretiravala z ograjami, ko "očitno" niso bile potrebne, tako so tokrat izpostavili posebno policijsko enoto in tudi manj zaščitene policiste množici brez ograje, čeprav so se protesta udeležile nasilne navijaške skupine. Samo ravnanje policistov na terenu je Umek ocenil kot dobro, policisti so se "celo zelo dobro vedli".

Sem bolj na levi strani, ampak mislim da bi katera koli vlada sprejemala podobne ukrepe. Vzroki so torej drugje, morda v komunikaciji.

Umek

Tudi Umek poudarja, da so vzroki za proteste zelo kompleksni in imajo dolge korenine, je pa med njimi dvom v znanost, kar je tudi povezano z nizko demokratično kulturo in občutkom nekaterih, da lahko v demokratičnem sistemu "sami o vsem odločajo, kakor se komu zazdi". "Gre za neke vrste nezaupanje v znanost, ki pa je verjetno povezano tudi z neučinkovito komunikacijo. Prepričan sem, da če bi od vsega začetka nastopali zdravniki, ki niso povezani z vladnimi odločitvami, torej ne Beovićeva in Logarjeva, temveč nekateri, ki se v temelju ukvarjajo z znanostjo, ki so kredibilni, imajo sloves, kot je recimo Ihan in podobni; če bi oni od vsega začetka nastopali in se odzivali na vse dezinformacije na družbenih omrežjih, potem bi bila situacija veliko boljša. Razumem politiko, da mora nekako držati ravnotežje med ekonomijo in epidemijo, vendar je prevzela preveč vloge pri tem."

Umek porast nasilja, kot smo mu priča v zadnjih letih, povezuje z družbeno situacijo in sistemom. V socializmu smo bili "drugače vzgojeni", nekateri so bili tudi bolj prestrašeni, saj so se zavedali represije, zato "takšnih zadev ni bilo". Zdaj pa imamo demokracijo, kjer številni mislijo, da lahko počnejo, kar hočejo, mislijo, da so jim kratene pravico in protestirajo. Imamo tudi kapitalizem, kjer so v ospredju predvsem materialne dobrine, imamo razlike med bogatejšimi in revnimi. "Na nasilnih protestih so vedno udeleženi sloji, ki čutijo ali pa so tudi dejansko prikrajšani za nekatere stvari. Tako je tudi na zahodu, v Angliji, Franciji. To za demokratične države ni nič posebnega."

To so situacije, ki se bodo še ponavljale, je napovedal Umek.