Ameriški zunanji minister Mike Pompeo in Anže Logar. Foto: BoBo/Žiga Živulovič jr.
Ameriški zunanji minister Mike Pompeo in Anže Logar. Foto: BoBo/Žiga Živulovič jr.

Sicer ni želel konkretneje pojasnjevati, v katero smer naj bi šle te osvežitve. "Morda potrebuje malce prilagoditev glede na nove geostrateške spremembe in na novo dinamiko odnosov na globalni ravni," je dejal in spomnil na besede francoskega kolega Jean-Yvesa Le Driana prejšnji teden na posvetu slovenske diplomacije, da mora EU postati globalni igralec.

Na posvetu slovenske diplomacije so sicer zelo podrobno analizirali doseganje zunanjepolitičnih ciljev, "od tistih, ki jih dosegamo ali celo presegamo, do tistih, ki jih manj dosegamo, in tistih, na katere smo popolnoma pozabili", je pojasnil.

Pri tem pa med diplomati "vlada visoko soglasje o ključnih prioritetah", je povedal. Strinjali so se, da mora zunanja politika postati samozavestnejša in aktivnejša. Prioriteta so tudi okrepljeni transatlantski odnosi, "kjer smo v preteklosti zaspali", izpostavljen je bil tudi pomen srednje Evrope in "prožnost zunanje politike z novimi vzorci sodelovanja", je še povedal Logar.

Logar bi rad zunanjepolitično strategijo prenovil do slovenskega predsedovanja EU-ju. Foto: BoBo
Logar bi rad zunanjepolitično strategijo prenovil do slovenskega predsedovanja EU-ju. Foto: BoBo

Leto dni časa

Prenovitev strategije Logar pričakuje najpozneje v letu dni. Treba bo doseči zelo visoko soglasje med vladnimi resorji ter se nato uskladiti tudi z odborom državnega zbora za zunanjo politiko, je napovedal minister. "Mislim pa, da bomo predsedovali že s posodobljeno strategijo zunanje politike in zastopali slovenske interese na mednarodnem parketu," je dejal.
Zanikal je tudi razhajanja med njegovo vizijo slovenske zunanje politike in pogledi predsednika republike Boruta Pahorja. S predsednikom sta v dobrih stikih, je zatrdil.

Znova je zavrnil razprave o "jedrni Evropi", na kar sicer opozarja predvsem Pahor. Zatrdil je, da sam vidi Slovenijo v jedru Evrope enakopravnih članic. Ni pa želel odgovoriti na vprašanje, kako gleda na postopke, ki jih je Evropska komisija sprožila proti Poljski in Madžarski zaradi zniževanja demokratičnih standardov, medtem ko Slovenija krepi svoje odnose s tema državama. Kot je poudaril, so postopki še v teku in jih ne želi komentirati.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian in zunanji minister Anže Logar. Foto: Twitter Ministrstvo za zunanje zadeve
Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian in zunanji minister Anže Logar. Foto: Twitter Ministrstvo za zunanje zadeve

Logar za aktivno zunanjo politiko

Ponovil je, da si želi vzpostaviti aktivnejšo slovensko zunanjo politiko. To smer so nakazale tudi številne aktivnosti ministrstva v zadnjega pol leta pod njegovim vodstvom, čeprav je bilo delo na začetku hendikepirano zaradi pandemije covida-19 in omejeno bolj ali manj na "telefonsko in avdio/video diplomacijo", je poudaril Logar.

V prvih treh mesecih so opravili 19 telefonskih in 12 videokonferenčnih bilateralnih pogovorov. Od konca maja, ko so se sprostile omejitve za potovanje, je Logar gostil 12 tujih kolegov, še petkrat pa je bil sam v tujini. Še posebej je izpostavil obisk ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea sredi avgusta. "S tem smo ponovno utirili Slovenijo na področje transatlantskih odnosov," je poudaril.

Poudaril je, da je v zadnjih dveh mesecih gostil tudi zunanja ministra Nemčije in Francije, z italijanskim pa se je sestal trikrat. "Povsod smo dosegli napredek v odnosih, ki jim bodo sledile tudi konkretne aktivnosti s posameznimi konkretnimi projekti," je še povedal minister.

Sodelovanje z Nemčijo in Francijo

Napovedal je, da bo Slovenija naredila kar se da mehek prehod med predsedovanji posameznih držav. Slovenski program predsedovanja je še v pripravi. Do konca leta naj bi bil v zaključni fazi, uradno pa naj bi ga predstavili tik pred prevzemom predsedovanja, v skladu z uveljavljeno prakso v EU-ju.

Še posebej tesno Slovenija sodeluje s trenutno predsedujočo Svetu EU-ja Nemčijo in tudi Francijo, ki bo nasledila Slovenijo na čelu Sveta EU-ja z začetkom leta 2022, je dejal Logar. Foto: EPA
Še posebej tesno Slovenija sodeluje s trenutno predsedujočo Svetu EU-ja Nemčijo in tudi Francijo, ki bo nasledila Slovenijo na čelu Sveta EU-ja z začetkom leta 2022, je dejal Logar. Foto: EPA

Poteka tudi revizija kadrovskega načrta, ki je glede na načrte prejšnje vlade predvidel 350 dodatnih zaposlitev za potrebe predsedovanja. Konkretne sklepe naj bi širša delovna skupina sprejemala konec septembra, je napovedal Logar. Izrazil je sicer željo po kadrovski okrepitvi in pomladitvi diplomacije. Vendar pa se zaveda finančnih omejitev, še posebej zaradi krize s koronavirusom.

Na novinarski konferenci je komentiral tudi odnose s Hrvaško in ocenil, da se medsebojno zaupanje počasi obnavlja. Je v rednih stikih s hrvaškim kolegom, stiki so tudi na drugih ravneh. Ni pa po Logarjevih besedah še napočil čas za imenovanje posebnega odposlanca, ki ga je napovedoval ob prevzemu položaja. "Ko bodo nastali pogoji za to, ga bomo pa imenovali," je dejal. Kakšni naj bi bili ti pogoji, ni hotel pojasnjevati. "Mislim pa, da opravljamo prave korake," je dejal.

Srečanje pobude Centralnih pet

Logar je za prihodnji teden napovedal tudi srečanje t. i. pobude Centralnih pet na Brdu pri Kranju. Zunanji ministri Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije bodo prihodnji torek na tretjem tovrstnem srečanju usklajevali stališča glede aktualnih vprašanj pred formalnim zasedanjem zunanjih ministrov članic EU-ja, zlasti o skupnem boju proti koronavirusu.

V luči zapletanja odnosov v vzhodnem Sredozemlju pa je napovedal tudi večji slovenski angažma na tem področju. Podprl je Grčijo in Ciper v njunih sporih s Turčijo glede raziskav nafte in plina. Prihodnji petek bo tudi gostil grškega kolega, pozneje v oktobru pa še ciprskega, je napovedal.