Anže Logar. Foto: BoBo
Anže Logar. Foto: BoBo

Potem ko je zakonodajnopravna služba državnega zbora povedala, da nekdanja poslanca SDS-a Anže Logar in Eva Irgl ter nekdanji poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak izpolnjujejo pogoje za ustanovitev nove poslanske skupine Demokrati, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič odločila, da omenjeni trije izpolnjujejo pogoje le za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev, je poročal Radio Slovenija.

Poslanci bi po mnenju Klakočar Zupančič poslansko skupino Demokrati lahko ustanovili le, če bi bili vsi trije izvoljeni na listi ene stranke. Z njeno odločitvijo so se strinjali tudi v največjih parlamentarnih strankah Gibanje Svoboda in SDS.

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je drugačnega mnenja kot zakonodajnopravna služba. Foto: BoBo/Borut Živulović
Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je drugačnega mnenja kot zakonodajnopravna služba. Foto: BoBo/Borut Živulović

"Menim, da je ta razlaga pravilna in da boste v poslanski skupini delali dobro, koristno za tiste volivke in volivce, ki so vas izvolili, izvolili pa so vas kot predstavnike oz. kandidate na drugih listah, kot zdaj nastopate," je povedala predsednica DZ-ja.

31. člen poslovnika govori o nepovezanih poslancih

Trojica poslancev, ki želi ustanoviti novo poslansko skupino, je sicer sprva v DZ poslala obvestilo o ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev Demokrati. Konec preteklega tedna pa so predsednici DZ-ja poslali izjavo o članstvu v stranki Demokrati, v kateri so navedli, da želijo ustanoviti poslansko skupino Demokratov. Pri tem so se sklicevali na tretji odstavek 31. člena poslovnika DZ-ja, ki pa sicer govori o ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev.

To so kot neustrezno poslovniško podlago izpostavili v SDS-u, matični stranki Logarja in Irgl, ki so predsednici DZ-ja podali predlog za zavrnitev poslanske skupine. Na kolegiju predsednice danes niso sodelovali, pred začetkom seje pa so v sporočilu za javnost znova poudarili, da lahko trojica poslancev skladno s poslovnikom ustanovi poslansko skupino nepovezanih poslancev, ne pa poslanske skupine Demokrati. Ta bi bila mogoče zgolj skladno s pogoji v drugem odstavku 31. člena, ki pa trenutno niso izpolnjeni.

Pirnat: Predsednica je tista, ki odloči

"Menim, da je več razlogov za trditev, da imajo pravico ustanoviti poslansko skupino stranke Demokrati," je zaplet v Odmevih komentiral pravnik Rajko Pirnat. Ob tem je poudaril, da je odločitev o tem v rokah Klakočar Zupančič, in ne zakonodajnopravne službe: "Predsednica je tista, ki odloči. Tudi ni kakšne zelo jasne pravne poti, kako bi se ta njena pravna odločitev dala izpodbijati."

Klakočar Zupančič: Argument zakonodajnopravne službe me ni prepričal

Voditelj Odmevov Igor E. Bergant je uvod v pogovor s predsednico DZ-ja začel s pojasnilom, da svojih pooblastil, ko se je odločila, da poslanske skupine Demokratov ne bo, kot je povedal profesor Pirnat, ni prekoračila.

2. odstavek 31. člena poslovnika govori o istoimenski listi, kar pomeni, da lahko poslansko skupino s strankarskim imenom ustanovijo zgolj poslanci, ki so bili na volitvah izvoljeni na isti listi. "Upoštevala sem poslovnik državnega zbora, poslušala sem vse argumente, tako zakonodajnopravne službe kot poslanskih skupin, in še koga drugega sem vprašala za mnenje ter na koncu sprejela pretehtano odločitev," je v Odmevih pojasnila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in dodala, da jo argument zakonodajnopravne službe, da je to pravzaprav okoliščina, ki nima bistvenega pomena, ni prepričal.

"Imamo tudi poslance, ki trenutno niso člani nobenih političnih strank, in ti poslanci recimo nimajo možnosti ustanoviti nobene druge poslanske skupine kot se zgolj vključiti ali pa ustanoviti poslansko skupino nepovezanih poslancev. Pri vsaki interpretaciji pravne določbe je treba imeti v uvidu ne samo tisti položaj, ki ga želiš rešiti, ampak tudi položaje, ki jih s tem lahko povzročiš," je nadaljevala pojasnilo. "Razlaga zakonodajnopravne službe pravzaprav odpira možnost, da prav vsak poslanec, ki bo ustanovil novo politično stranko med mandatom in pridobil v to politično stranko še dva poslanca iz katere koli poslanske skupine, potem lahko ustanovi svojo poslansko skupino, ki bo nosila isto ime, kot ga ima novoustanovljena politična stranka," je še dodala.

Voditelj Odmevov je v nadaljevanju izpostavil paradoks, da bi na primer trije poslanci Svobode lahko ustanovili novo stranko in poslansko skupino z istim imenom, če pa so poslanci iz različnih strank, kot je to v primeru Logarjevih Demokratov, pa to ne gre.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora s predsednico DZ-ja v videu spodaj.

Klakočar Zupančič o Logarjevi poslanski skupini

Kaj pravi zakonodajnopravna služba?

Klakočar Zupančič je že predtem dejala, da razlago zakonodajnopravne službe (ZPS) DZ-ja, ki je med drugim navedla, da je izvoljenost poslancev na istoimenski listi le navezna okoliščina, in ne pogoj, razume drugače. "Upoštevaje naš volilni sistem, volivci žal ne volijo obrazov, ampak program političnih strank oziroma volijo skladno s svojim svetovnonazorskim in ideološkim prepričanjem. In načelo predstavniškega mandata v tem primeru je po mojem mnenju nad načelom svobode poslanca," je dejala na seji kolegija.

Prezreti pogoj, da lahko poslansko skupino ustanovijo poslanci, izvoljeni na isti listi, bi bilo tako po njenem mnenju "nesprejemljivo z vidika izražene volje volivk in volivcev na volitvah". "Prav tako spreminjanje števila in sestave poslanskih skupin, kar je seveda mogoče pod poslovniško določenimi pogoji, po mojem mnenju ni zaželeno, ker to ni v največjo korist državljank in državljanov," je še dejala.

Poslovnik DZ-ja sicer ne omenja primera, ko se v novo stranko združijo poslanci različnih strank. A ZPS je v mnenju med drugim izpostavil tudi, da poslovniškega določila o ustanovitvi poslanske skupine poslancev z iste liste ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, da lahko nova poslanska skupina nastane le iz dela članov ene stranke, ne pa, če se ustanovi iz dela dveh ali več političnih strank.

Ob tem so v mnenju navedli tudi, da se zaradi ustavne pravice svobode združevanja pripadnost politični stranki med mandatom lahko spremeni, poslanske skupine nepovezanih poslancev pa ne morejo sestavljati poslanci, ki so medsebojno strankarsko povezani. Prav tako so poudarili, da so nosilci pravice ustanoviti in delovati v poslanski skupini oz. iz nje izstopiti poslanci, in ne politična stranka.

Logar: Predsednica DZ-ja je na tankem ledu

Logar je predsednici DZ-ja med drugim očital, da je povozila stališče zakonodajnopravne službe, na njeno sklicevanje, da so bili poslanci na zadnjih volitvah izvoljeni glede na programe in da bi izdali zaupanje volivcev, ki so ga dobili takrat, pa je dejal, da je predsednica "na zelo tankem ledu".

Anže Logar je izstopil iz SDS-a in s somišljeniki ustanovil stranko Demokrati. Foto: BoBo
Anže Logar je izstopil iz SDS-a in s somišljeniki ustanovil stranko Demokrati. Foto: BoBo

Logar je dejal, da gre pri odločitvi Klakočar Zupančič za "politično driblanje" in strah pred Demokrati. V izjavi po seji kolegija je dejal, da ga preseneča, da predsednica pri svojem pojasnjevanju ni sledila mnenju zakonodajnopravne službe (ZPS) DZ-ja, da je izvoljenost poslancev na istoimenski listi le navezna okoliščina, in ne pogoj pri ustanavljanju nove poslanske skupine. "Očitno je strah pred ustanovitvijo Demokratov in poslanske skupine kar precejšen, ampak to ne spreminja ideje, ki jo prinašamo v slovenski politični prostor. Morda bo malce težje zaradi verjetnega nagajanja pri delu v delovnih telesih, ampak kljub temu bomo Demokrati aktivni v državnem zboru s svojimi predlogi, imeli bomo svoja stališča," je navedel predsednik Demokratov.

Logar je sicer že v precej burni razpravi na seji kolegija izpostavil, da je ZPS v mnenju med drugim navedel, da poslanci, ki so del iste politične stranke, ne morejo tvoriti poslanske skupine nepovezanih poslancev. "Če je torej ta vaš manever posvečen samo temu, da se v prvem koraku ustanovi poslanska skupina nepovezanih poslancev, v drugem koraku pa se na podlagi mnenja zakonodajnopravne službe ustanovi še poslanska skupina Demokratov, sprejemam to vašo previdnost. Drugače pa po mojem mnenju nepravilno tolmačite poslovnik in mnenje zakonodajnopravne službe ter navsezadnje ustavo," je Logar na kolegiju odvrnil predsednici DZ-ja.

Odzval pa se je tudi na argument Klakočar Zupančič, da bi bila ustanovitev poslanske skupine z imenom Demokrati, ki jo sestavljajo poslanci nekoč različnih strank, v nasprotju z voljo volivcev, ki glasujejo tudi skladno s svojim svetovnonazorskim in ideološkim prepričanjem. Predsednici DZ-ja je očital, da ni, čeprav je prva med enakimi, poklicana za sojenje o koristih, ki jih imajo volivci. Obenem je njeno odločitev označil tudi kot "na vseh ravneh slabo izbiro".

Oster pa je bil tudi do vodje poslancev Svobode Nataše Avšič Bogovič, ki je v razpravi dejala, da bodo spoštovali poslovniška določila, ki dopuščajo možnost sodelovanja poslanske skupine nepovezanih poslancev v delovnih telesih DZ-ja, a opozorila, da se ta delijo skladno z volilnim izidom, in ne na način, da bi "novoustanovljena poslanska skupina zdaj prva ali pa glede na novi razrez sama izbirala, v katerih odborih bo sodelovala". "To je rahlo skregano s svobodo, rahlo skregano z načelom poštenega parlamentarizma in tudi z duhom poslovnika in ustave," je odvrnil Logar.

Ko bodo člani nove poslanske skupine predsednici državnega zbora poslali tudi uradno obvestilo o ustanovitvi skupine in svoje pristopne izjave, bodo poslanski skupini glede na njeno velikost določili tudi število mest v delovnih telesih državnega zbora.

Zapleti z novo poslansko skupino v DZ-ju