Minister Simon Maljevac je v poslanici navedel, da je Svetovna zdravstvena organizacija maja 1990 istospolno usmerjenost odstranila z mednarodnega razvida bolezni in sorodnih zdravstvenih težav. "Do takrat je homoseksualnost uradno torej veljala za bolezen, homoseksualci, biseksualci in transseksualne osebe pa za bolnike. Danes, 34 let pozneje se nam v naprednem in demokratičnem delu Evrope takšna klasifikacija in stigma, ki pride z njo, zdita absurdni, a ta dan vseeno ostaja na koledarju kot opomnik in svarilo pred nevarnostjo nazadnjaštva, diskriminacije in izključevanja," je v poslanici ob dnevu boja proti homofobiji, bifobiji in transfobiji, ki ga zaznamujemo vsako leto 17. maja, zapisal minister.
Ob tem pa je "z neizmernim ponosom" poudaril, da smo v Sloveniji v zadnjem času "smelo zakorakali v smer priznavanja pravic istospolnim osebam in s tem sovraštvu, homofobiji, bifobiji in transfobiji tudi na sistemski, zakonski in politični ravni izrekli odločen ne".
Spomnil je na spremembo definicije zakonske zveze v družinskem zakoniku pred dobrim letom, po kateri je ta življenjska skupnost dveh oseb, in ne več življenjska skupnost moža in žene. "Družinam istospolnih partnerjev je tako odprl vrata do enakovredne obravnave pred zakonom, torej za enake priložnosti v socialnem varstvu, ki ga ljudem sicer omogoča družinsko življenje. Od posojil, do pokojnin, gradnje doma do izobraževanja in vzgoje otrok," je poudaril Maljevac ter opozoril, da je predvsem na sistemskem področju uveljavljanja pravic in obravnave transoseb še veliko prostora za izboljšavo. "Nedvomno bomo morali odločneje zakorakati v smer zagotavljanja varnega okolja v postopkih tranzicije," je napovedal. Ob sistemskih in zakonskih ureditvah je tisto, kar res šteje, "premik v kolektivnem zavedanju".
"Žal prevečkrat slišimo poročila o verbalnih, fizičnih in psihičnih napadih na pripadnice in pripadnike skupnosti LGBT, na javno izpostavljanje njihove spolne usmerjenosti ali identitete, na okrnjene možnosti v zaposlovanju ... Skratka o stiskah, ki ne pritičejo solidarni skupnosti 21. stoletja," je naštel in dodal še okolje, ki človeku ne daje proste poti za udejanjanje svojih potencialov.
Diskriminacija še vedno problem slovenske družbe
Na to je opozoril tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Po njegovih besedah je bila kar tretjina istospolno usmerjenih, transspolnih ali nebinarnih ljudi že deležna nadlegovanja. "Nadlegovanje je ena izmed prepovedanih oblik diskriminacije po zakonu o varstvu pred diskriminacijo," je zato opozoril.
"Kljub izrecni zakonski in ustavni prepovedi diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza je tudi v slovenski družbi to še vedno problem. Najočitneje je to bilo videti na lanskih paradah ponosa v Ljubljani in pa v Mariboru, kjer je zaradi nasilja policija primerno in odločno reagirala in izvedla ustrezne predkazenske postopke," je zapisal v izjavi.
A poleg teh javnih in očitnih diskriminatornih ravnanj so problem tudi manj vidna, je opozoril Lobnik in opisal primer, ko je ginekologinja zavrnila nadaljnje zdravljenje istospolno usmerjene pacientke v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo samo zaradi njene istospolne usmerjenosti. Na podlagi Zagovornikove odločbe o ugotovitvi diskriminacije je zdravstveni inšpektorat zdravnici izdal opomin.
Boj za pravice oseb iz skupnosti LGBT ni izolirana bitka, izpostavlja Maljevac. "V oblikovanju skupnosti spoštovanja, solidarnosti in sodelovanja je boj za pravice manjšin in na rob odrinjenih skupin univerzalen. Razreden," meni minister.
Število primerov nasilja se je povečalo
V Sloveniji 34 odstotkov vprašanih ocenjuje, da se je število primerov nasilja nad osebami LGBTIQ povečalo, kar je precej pod povprečjem EU-ja, ki znaša 59 odstotkov. Prav tako 34 odstotkov anketiranih v Sloveniji meni, da se je v državi povečala stopnja nestrpnosti in predsodkov, leta 2019 jih je tako odgovorilo 15 odstotkov.
V EU-ju je na vse več predsodkov v tokratni raziskavi opozorilo 53 odstotkov vprašanih. V poročilu, ki so ga objavili ta teden, še poudarjajo, da se 26 odstotkov vprašanih izogiba določenim območjem, ker se bojijo napada. 38 odstotkov pa jih je odprtih glede tega, da so del LGBTIQ. V EU-ju jih je glede pripadnosti skupnosti LGBTIQ odprtih 51 odstotkov. Med vprašanimi v Sloveniji jih je še 29 odstotkov odgovorilo, da so občutili diskriminacijo na najmanj enem področju v letu pred raziskavo, 45 odstotkov pa jih je bilo v enakem obdobju žrtev nadlegovanja. V petih letih pred raziskavo pa jih je bilo osem odstotkov žrtev nasilja.
Več kot polovica vprašanih (56 odstotkov) je priznala, da so bili v šoli tarča zasmehovanja, nadlegovanja in žaljenja, ker so del skupnosti LGBTIQ. Na ravni EU-ja jih je tako odgovorilo 67 odstotkov, kar je precej več v primerjavi z letom 2019, ko jih je tako odgovorilo 43 odstotkov. Raziskava temelji na odgovorih več kot 100.000 anketirancev iz vseh 27 držav članic EU-ja, Albanije, Severne Makedonije in Srbije. Za vsako državo so izdali tudi posebno poročilo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje