Kljub izboljšani statistiki smrtnosti na cestah je ta še vedno precej črna. Foto: MMC RTV SLO
Kljub izboljšani statistiki smrtnosti na cestah je ta še vedno precej črna. Foto: MMC RTV SLO
Prometna nesreča
Še vedno vsako leto na naših cestah ugasne okoli 120 življenj, vsaj 800 udeležencev pa je huje poškodovanih. Foto: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč

Generalni direktor policije je v nagovoru zbranim spomnil, da si v Sloveniji že nekaj let na ravni različnih institucij prizadevajo za dvig zavedanja o pomenu odgovorne udeležbe v prometu. V nekaj letih jim je tudi uspelo izboljšati varnost cestnega prometa.

A žal ima ta uspeh grenak priokus, je dodal. Še vedno vsako leto na naših cestah ugasne okoli 120 življenj, najmanj 800 udeležencev pa je huje poškodovanih in nekaterim izmed njih se za vedno spremeni življenje. Tudi njihovim najbližjim, je poudaril. Marsikatero izmed teh nesreč bi bilo po njegovem mnenju mogoče preprečiti, "če bi zgolj malo popustili stopalko za plin, bili med vožnjo malo bolj zbrani in strpni ali pa bi pred vožnjo vsaj malce kritično ocenili svoje psihofizične sposobnosti".

Ali pa, da ne bi iskali stranskih poti, kako si nezakonito zbiti kazenske točke ali celo opraviti vozniški izpit, kar je absolutno nedopustno in skrajno neodgovorno, se je Veniger odzval na zadnja razkritja policije o dogajanju v avtošolah in na poligonih varne vožnje. Po njegovem mnenju moramo presekati miselnost, da bodo za našo varnost v prometu skrbeli drugi, saj največ lahko naredimo prav sami.

Pretresljive zgodbe
Damijana Žišt, sicer penologinja in novinarka Večera, pa je kot ambasadorka Zavoda varna pot predstavila tudi knjigo Nevidni svet žrtev. Že od ustanovitve omenjenega zavoda se je pogovarjala s številnimi žrtvami prometnih nesreč.

In ko je videla, kakšne posledice puščajo prometne nesreče bodisi pri tistih, ki so nesrečo povzročili sami, bodisi pri ljudeh, ki so nekoga izgubili, se je odločila te tragične zgodbe napisati, da bi se z njimi seznanili vsi. Knjiga je hkrati spomin na žrtve in opomin vsem udeležencem cestnega prometa, je povedala.

V knjigi je pet zgodb ljudi, ki so se sami poškodovali, je pojasnila Žištova. V glavnem so to zelo mladi ljudje, v času nesreče stari okoli 17 let. Avtorica je opisala njihovo pot rehabilitacije in kako so danes. Drugo so pa zgodbe ljudi, ki so izgubili otroke ali partnerja v prometni nesreči. "To so žalostne, življenjske zgodbe, ki so me zelo presunile," je še dejala.

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč