"Za zdravstvene zaplete pri vročinskem valu so bolj dovzetni kronični bolniki in starejši. Zato je pomembno, da jim posvetimo posebno pozornost," je na novinarski konferenci opozorila družinska zdravnica Neža Starič.

Starejši so ogroženi predvsem zaradi hitrega razvoja dehidracije, njihovo zaznavanje žeje je namreč nekoliko oslabljeno, zato običajno čez dan zaužijejo premalo tekočine. Pri kroničnih bolnikih pa med vročinskimi valovi lahko pride do poslabšanja osnovne bolezni. "Gre predvsem za bolnike s srčno-žilnimi obolenji, z obolenji pljuč in za sladkorne bolnike," je pojasnila Starič. Ti naj ostanejo v notranjih prostorih in se v najbolj vročih delih dneva ne naprezajo. Hladijo se lahko tudi s pomočjo obkladkov oziroma mokrimi brisačami.

Zdravniki se med vročinskimi valovi sicer najbolj bojijo vročinskih kapi. "To je življenjsko ogrožajoče stanje. Človek je lahko zelo akutno prizadet, med simptomi sta hud glavobol z bruhanjem, slabost. Pogosto so prisotni motnje zavesti in krči, kar lahko vodi tudi do kome in smrti. Pojavita se sicer v res ekstremnih razmerah, a moramo biti na te znake pozorni in takoj poklicati 112," je opozorila Starič.

Tudi delo na vrtu in odhod v trgovino v visoki vročini za starejše lahko predstavljata tveganje. "Starejšim poskušajmo pomagati pri vsakodnevnih opravilih," je dejala Starič in ponovila priporočila, ki ob vročinskih valovih veljajo za vse, ne le za ogrožene skupine. "Čez dan poskušamo zaužiti dovolj tekočine. Najprimernejša je voda, če se zelo potimo, lahko zaužijemo kakšen izotoničen napitek. Sladke gazirane pijače, alkohol in kava niso primerni." Alkohol in kava sta namreč diuretika in še dodatno pospešujeta izločanje vode iz telesa.

Sorodna novica Do sobote bo vsak dan bolj vroče

Redkokateri pik ose, čebele, komarja potrebuje zdravniško pomoč

V poletnih mesecih je pri pediatrih predvsem več obiskov zaradi pikov žuželk in zaradi premajhnega vnosa tekočin pri otrocih, je na novinarski konferenci dejala vodja pediatrične nujne medicinske pomoči Tatjana Grmek Martinjaš.

Največ je pikov čebel in os, presenetljivo veliko je pikov komarjev, zaradi katerih se starši tudi sredi noči obračajo na pediatre. "Pomembno je, da pike pravilno oskrbimo, a le malokateri pik res zahteva zdravniško pomoč, kaj šele nujno pomoč." Grmek Martinjaš je ob tem podala nekaj navodil za oskrbo pika.

Ob piku čebele je najprej treba odstraniti želo in nato pik hladiti z obkladkom. NIJZ priporoča tudi obkladke s sodo bikarbono, ki naj bi izničila čebelji strup. Oteklina, rdečina in bolečina se običajno poslabšajo naslednji dan, kar pa še ne pomeni, da je z mestom pika kar koli narobe. "Šele po tretjem dnevu od pika vidimo prave zaplete, kot so vnetja. V tem primeru je treba obiskati zdravnika."

Po piku ose žela običajno ni treba odstraniti. Mesto pika predvsem hladimo, lahko vzamemo tudi antihistaminike ali pik namažemo z antihistaminičnim mazilom.

Drugače je pri otrocih, ki so na pike teh žuželk alergični. S seboj morajo imeti zdravila, če jih nimajo, morajo čim hitreje obiskati najbližjo zdravstveno ustanovo.

Kot je dodala Grmek Martinjaš, je letos zaradi pikov klopov tudi veliko borelioz, več kot prejšnje leto, a kot je pojasnila pediatrinja, se leta, ko je primerov več, ciklično ponavljajo. Drugače je s klopnim meningitisom, primerov je manj. "Pozna se, da je veliko otrok precepljenih."

Dehidracije pri otrocih

Druga večja težava v teh dneh so dehidracije, ki so predvsem posledica črevesnih okužb. Poleti se pojavljajo pogosteje pri otrocih in odraslih, zaradi bruhanja in driske pa otroci veliko hitreje dehidrirajo kot odrasli. "Tekočino je v takih primerih treba nadomeščati, a pravilno. Če nekoga, ki kar naprej bruha, silimo z neomejenimi količinami tekočine, bo vse zbruhal nazaj. Raje poskusimo, da okoli uro ne dajemo na usta tekočine in nato poskušamo po požirkih. Ko bo otrok prenehal bruhati, lahko pije, kolikor hoče." Priporočene so rahlo slane in rahlo sladkane pijače, in ne samo voda.

Grmek Martinjaš opozarja, da se dehidracije pojavljajo tudi zaradi neugodnih razmer, kot je bivanje v zaprtih, vročih in neprezračenih prostorih ali preveč bivanja na soncu. Zato je pomembno, da otrok ne puščamo v vročih avtomobilih, z njimi ne hodimo ven v najhujši vročini in ustrezno zračimo prostore. Znaki dehidracije so jok brez solz, suha usta, mlahavost, večurno neizločanje urina … Take otroke običajno napotijo na rehidracijo na infekcijsko kliniko.