Ne gre pozabiti, da je dosedanja vlada široko odprla vrata tako v RTV Slovenija kot v STA. In da bodo politiki ta vrata, ki jim omogočajo poseganje po nedovoljenih sadežih, težko zaprli, saj to od njih zahteva veliko samokontrole. To velja za politiko kot celoto.
Pri javnem RTV-ju politiki vedno govorijo o civilni družbi, a za frazo se vsakič skriva cilj pridobiti vpliv vsaj na upravljanje, če ne tudi na uredniško politiko medija.
Na medijskem področju stvari ni mogoče spreminjati na hitro in z dekreti. Tega se ni zavedala dosedanja vladajoča politika in tega se očitno ne zaveda tudi ta, ki sedaj prihaja. Nekateri od vodilnih politikov verjetne bodoče vladne koalicije se kljub velikim besedam o umiku politike iz medijev očitno ne morejo upreti skušnjavi, da ne bi že sedaj delili lekcije o tem, da se sme v medijih početi in časa ne.
Slovensko novinarstvo je v tem trenutku kot človek po težki bolezni, pri čemer ni jasno, kako močno je ta bolezen zaznamovala njegovo prihodnje življenje in kakšni bodo stranski učinki tako bolezni kot zdravljenja. Slovensko novinarstvo se bo moralo s posledicami šele resno soočiti. Ni namreč mogoče reči – od danes bo drugače.
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž spremembe zakona o RTV-ju podpira, saj je RTV Slovenija, "ki je bila dolga leta izredno profesionalna organizacija, danes ranjen in razsut zavod, zlorabe so naredile svoje". Prepričan je, da je zadnji zakon, ki ga je napisal Branko Grims (SDS), "narejen po podobi in potrebah SDS-a".
Stranke o spremembah RTV-ja in STA-ja.
Repovž predloga SD-ja ne razume
Kljub temu pa Repovž predloga SD-ja, da se RTV vrne pod okrilje družbe oz. preobrazi po zgledu BBC-ja, ne razume: "V tisti BBC, ki je zdaj? V tisti BBC, ki je bil prej in ki je dejansko veljal za trdnjavo avtonomnega novinarstva? Mislim, da je čas, da se en zakon o RTV Slovenija končno naredi na podlagi resnih analiz."
"Odgovora na vprašanje, kako rešiti situacijo, nimam, ker ni preprosto," za MMC navaja Repovž. "Velja razmisliti, ali ne bi RTV Slovenija dobila ustavne podlage. A to, kar se je dogajalo, se mora enkrat za vselej nehati."
Jančič: BBC ni najboljši zgled za RTV
Z Repovžem se o tem, da SD-jev predlog ni najbolj razčlenjen, strinja tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov Peter Jančič: "Primer BBC-ja, ki zadnja leta slovi po odpuščanjih (zaradi zniževanja zaposlenih) in ki je bil zaradi nekdanje moči Britanije globalen svetovni medij v liberalni državi s povsem drugo tradicijo, kot je slovenska, ni najbolj
ustrezna primerjava s slovensko RTV."
Jančič meni, da politiki, ko gre za RTV, vedno govorijo o civilni družbi, "a za frazo se vsakič skriva cilj pridobiti vpliv vsaj na upravljanje, če ne tudi na uredniško politiko medija". Vpliv vlade na upravljanje javnega zavoda po svetu sicer ni neobičajen, poudarja in dodaja, da v Avstriji velja celo za pravilo. "Uredništva pa bi morala biti zaščitena in v največjem delu je to tudi zagotovljeno. Tudi na javnem RTV-ju so zagata nizke plače novinarjev in urednikov."
Tomšič: Predlog SD-ja popolna utopija ali sprenevedanje
Tudij medijski analitik Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije predlog o preoblikovanju RTV-ja po vzoru BBC-ja povsem zavrača: "Kolikor vem, upravljalce BBC-ja imenuje kraljica na predlog vlade, ne pa kakšna civilna družba. Govoriti, kako da bo z RTV-jem neposredno upravljala civilna družba, je bodisi popolna utopija bodisi veliko sprenevedanje. Civilna družba je nekaj zelo heterogenega, zato je tako rekoč nemogoče ustvariti takšen mehanizem, po katerem bi sama znotraj sebe na korekten način izbirala ljudi, ki bi upravljali z RTV-jem."
MMC se je z vprašanji za pojasnila obrnil tudi na Marka Milosavljeviča s Fakultete za družbene vede, a odgovorov do objave prispevka nismo dobili.
Pri tem Tomšič opominja, da civilna družba pred sprejemom novega zakona o RTV-ju nikakor ni bila civilna družba kot takšna, "ampak tiste organizacije, ki jih je izbrala tedanja vladajoča politika (ki so bile po njeni meri)".
Repovž: STA si zasluži zaščito pred zlorabami
In kaj Repovž, Jančič in Tomšič menijo o potrebi po spremembah STA-ja? "STA vodi članica SDS-a in bivša članica kabineta predsednika vlade in njegova bivša tiskovna predstavnica (Alenka Paulin, op. a.) To nam pove vse o sedanjem stanju in načinu dojemanja te javne agencije. STA si zasluži zaščito pred zlorabami, nujno jo potrebuje," je do zdajšnjega stanja na STA-ju kritičen predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Tudi pri STA-ju je po njegovih besedah jasno, da je dobrih rešitev malo in da jih je treba temeljito pretehtati, predvsem pa nadzorovati politiko pri teh potezah. O predlagani rešitvi Zaresa, da se STA statusno preobilikuje v informativno agencijo, ki bi delovala kot javni zavod ali pa bi bila v lasti več velikih medijev, pa se ni izrekel.
Jančič: Novinarji STA-ja najslabše plačani v državi
Da je položaj tiskovne agencije slabo urejen, in sicer že od ustanovitve, je dejal tudi Jančič. Prvi mož Združenja novinarjev in publicistov pa težav ne vidi v imenovanju Alenke Paulin na čelo STA-ja, temveč je po njegovem mnenju "najbolj neverjeten dogodek v zgodovini agencije imenovanje obveščevalca iz Sove (Igorja Vezovnika, op. a.) za direktorja v mandatu 2000-2004".
Poleg tega Jančič razlaga, da bi morala država kot odgovoren lastnik poskrbeti za ureditev statusa na STA-ju zaposlenih novinarjev, "ki so eni najslabše plačanih v državi", in za prostore, "ki so (vsaj bili) v lasti prej omenjenega obveščevalca in zagotoviti tudi avtonomijo uredništvu po vzorcu, ki velja za javne radiotelevizije".
O predlogu Zaresa je naš sogovornik izrazil mnenje, da statusno preoblikovanje STA-ja - če bi ga, denimo, prevzeli zasebni izdajatelji na področju tiska - omenjenih problemov ne bi razrešil. "Politika bi se le spretno izognila odgovornosti za probleme, ki jih je v času od osamosvojitve ustvarila. Reševanje skušajo, če se bodo odločili za to pot, skratka preložiti na druge, ki tega ne bodo rešili, ker imajo sami težave in zagat tudi niso zakrivili."
Tomšič: Nevarnost, da bi STA prišel v roke politiki ali monopolistom
"Če bi STA preoblikovali v javni zavod, bi se znašli pred podobnim problemom kot pri RTV-ju. Zopet se vlogi države oz. politike ne bi mogli izogniti. Slednja rešitev (da bi STA pristal v lasti več velikih medijev, op. a.) pa je še bolj problematična, saj bi to pomenilo, da bi STA prišel v roke obstoječih medijskih monopolistov," je bil Tomšič tako kot glede predloga o preoblikovanju RTV-ja skeptičen tudi glede vprašanja STA-ja.
M. N.
Ne gre pozabiti, da je dosedanja vlada široko odprla vrata tako v RTV Slovenija kot v STA. In da bodo politiki ta vrata, ki jim omogočajo poseganje po nedovoljenih sadežih, težko zaprli, saj to od njih zahteva veliko samokontrole. To velja za politiko kot celoto.
Pri javnem RTV-ju politiki vedno govorijo o civilni družbi, a za frazo se vsakič skriva cilj pridobiti vpliv vsaj na upravljanje, če ne tudi na uredniško politiko medija.
Na medijskem področju stvari ni mogoče spreminjati na hitro in z dekreti. Tega se ni zavedala dosedanja vladajoča politika in tega se očitno ne zaveda tudi ta, ki sedaj prihaja. Nekateri od vodilnih politikov verjetne bodoče vladne koalicije se kljub velikim besedam o umiku politike iz medijev očitno ne morejo upreti skušnjavi, da ne bi že sedaj delili lekcije o tem, da se sme v medijih početi in časa ne.
Slovensko novinarstvo je v tem trenutku kot človek po težki bolezni, pri čemer ni jasno, kako močno je ta bolezen zaznamovala njegovo prihodnje življenje in kakšni bodo stranski učinki tako bolezni kot zdravljenja. Slovensko novinarstvo se bo moralo s posledicami šele resno soočiti. Ni namreč mogoče reči – od danes bo drugače.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje