V Levici opozarjajo, da potrditev predloga ukinitve dodatka za delovno aktivnost predstavlja kršitev sporazuma med Levico in vladno koalicijo. Foto: BoBo

Po četrtkovem dogajanju, ko je vlada potrdila davčni sveženj zakonov, odbor DZ-ja pa je podprl ukinitev dodatka za delovno aktivnost, koordinator Levice Luka Mesec vladi očita vodenje protisocialne politike. "Ker ve, da podpore za tako politiko ne more dobiti pri Levici, se, medtem ko sporazum še velja, o podpori dogovarja z Zmagom Jelinčičem in v četrtek tudi z Janezom Janšo oz. SDS-om," je dejal Mesec.

"To je odmikanje od vseh dogovorov, ki smo jih sprejeli med vlado in Levico. Tudi o tem, ali je sodelovanje s takšno vlado še mogoče, bodo v kratkem govorili organi Levice," je povedal Mesec. "Zdi se, da se to sodelovanje v prihodnje vse bolj odmika, pa ne zaradi Levice, ampak ker vlada sistematično krši vse dogovore, ki smo jih sprejeli," je dodal.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je poudaril, da četrtkovo ravnanje predstavlja kršitev sporazuma med Levico in koalicijo. "Ukrep je v nasprotju s sporazumom, ki ga imamo z vladno koalicijo. Ta jasno določa, da mora vlada najprej poskusiti uskladiti predloge zakonov z nami, šele če ne pridejo do konsenza s poslansko skupino Levice, lahko gredo iskat podporo v druge poslanske skupine," je poudaril.

Jelinčič je podporo proračunskim dokumentom označil za "zdravo pamet". Foto: BoBo

Podporo proračunu napovedal Jelinčič

Medtem ko se trenja med Levico in koalicijskimi strankami zaostrujejo, pa je podporo proračunskim dokumentom napovedal prvak stranke SNS Zmago Jelinčič. Razlog za to je, kot je navedel, "zdrava pamet", saj bi bilo brez proračuna okrnjeno financiranje naložb.

"Nesprejetje proračuna pomeni prekinitev vseh investicij po občinah, krajevnih skupnostih, šolah," je pojasnil med razlogi za omenjeno odločitev. Brez sprejetih proračunskih dokumentov bi bilo financiranje mogoče zgolj po dvanajstinah, kar pa po Jelinčičevih besedah pomeni le najnujnejše. "Državljani bi bili ob vse razen zgolj osnove za preživetje," je navedel Jelinčič in pritrdil, da v resnici njihova podpora niti ni pod vprašajem, čeprav imajo nekaj pripomb, ki jih nameravajo predstaviti pristojnemu ministru.

S štirimi glasovi SNS-a bi si koalicijske stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB zagotovile absolutno večino, kar pomeni, da bi bil proračun "varen" tudi ob morebitnem nasprotovanju vseh poslancev SDS-a, NSi-ja in Levice, pa tudi ob morebitnem vetu državnega sveta.

Mesec vidi začetek konca sodelovanja s koalicijo, proračun bi podprl SNS

Han: "Vsi skupaj moramo malo ohladiti glave"

Položaj v koaliciji po oceni vodje poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana ni nevaren, je pa zahteven. Po četrtkovi zaostritvi v koaliciji in v odnosu do Levice je Han danes v izjavi za medije pozval k umiritvi strasti. "Mislim, da moramo vsi skupaj malo ohladiti glave," je pripomnil Han. Vodja poslanske skupine SD-ja je dejal, da razume, da je treba opozarjati nase in nagovarjati volivce. "A če se v državnem zboru ne bomo držali pravil igre, poslovnika, potem ne moremo pričakovati, da nas bodo ljudje cenili," je dejal Han ter dodal, da se je zdaj treba usesti za mizo in ugotoviti, kje so skupni projekti. "Konec koncev smo odgovorni za to, da ta država deluje normalno, da sprejmemo proračun, da sprejemamo zakone, s katerimi bomo ljudem olajšali vsakodnevno življenje," je poudaril. Kot je opozoril, lahko namreč hitro pridemo v neko brezvladje in krizo, kjer državi in njenim državljanom "ne bo lepo".

Manjšinska koalicija ima 43 glasov, zato je podpora Levice ali katere druge stranke nujna. Premier Šarec je Levici sicer že sporočil, da na ultimate ne more pristajati, hkrati pa večkrat namignil, da bi za določene projekte lahko iskali podporo tudi pri drugih opozicijskih strankah. Tudi rebalans proračuna je bil sprejet z glasovi Jelinčičevega SNS-a. A vsaka takšna ad hoc interesna koalicija bo še bolj poglobila ideološki prepad med Levico in koalicijo. Pri tem pa ne pozabimo na pomembna vprašanja, ki razdvajajo koalicijske partnerje med seboj; denimo proračun, ki gre v parlamentarno proceduro neusklajen, pa pokojninska novela, ki jo je vlada skupaj z davčnim paketom potrdila v četrtek.

Aleš Kocjan, urednik notranjepolitične redakcije Radia Slovenija

LMŠ odprt za dialog, če bo to želela Levica

Po zaostritvi razmerij med koalicijo in Levico je pomen spoštovanja partnerjev poudaril tudi vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović. Po prepričanju LMŠ-ja partnerstvo namreč temelji na dobrem dialogu. "Da lahko pride do tega, potrebuješ spoštljiv odnos do partnerjev, s katerimi se pogovarjaš," je poudaril poslanec. "Predvsem na Levici je, da pove, kako vidi delovanje koalicije in njih kot pogodbene partnerice. Mi ocenjujemo, da je bilo naše sodelovanje dobro, da smo marsikakšen projekt izpeljali, nekateri na to še čakajo," je dejal. Golubović trenutnega položaja ne vidi kot zaostritve odnosov med Levico in koalicijo, ampak kot pomanjkanje potrpljenja Levice. Ob tem je poudaril, da so v LMŠ-ju odprti za dialog, če bodo v Levici to želeli.

Predsednik DeSUS-a in minister za obrambo Karl Erjavec glede zaostrovanja Levice meni, da so "v težki in nevarni poziciji". Tudi po njegovem mnenju je najpomembneje, da ves čas teče dialog. Zaostrovanje Levice po njegovih besedah ne koristi partnerstvu s to stranko. Pričakuje sicer, da bosta državna proračuna za prihodnji dve leti sprejeta, vendar meni, da bo državni svet glede na dozdajšnje izkušnje verjetno sprejel veto nanju.

Vodja poslanske skupine SMC-ja je po četrtkovi seji odbora za delo izrazil mnenje, da Levica dela odločne korake stran od vlade. "Tega si ne želim. Upam, da bodo njihova prihodnja izvajanja bolj konstruktivna. Navsezadnje smo vsi na isti ladji, vsi enako težko poganjamo vesla," je dejal. Če bo Levica nadaljevala oddaljevanje od vlade, Zorčič verjame, da bo "v vseh strankah, verjetno tudi v Levici, sledil razmislek, ali so mogoče druge povezave".

Koalicija in Levica na pragu razhoda

Očitki o zlorabi demokracije

Četrtkovo sejo odbora DZ-ja za delo so zaznamovali številne prekinitve in proceduralni predlogi Levice. Zlasti od te poslanske skupine je bilo tudi slišati, da vlada ne uživa več njihove podpore. Tako vsaj je dejal poslanec Franc Trček. Po 13 urah odločanja je odbor tudi dal zeleno luč predlogu vladne novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki predvideva ukinitev dodatka za delovno aktivnost.

DZ: Odbor potrdil predlog ukinitve dodatka za delovno aktivnost

Nekateri koalicijski partnerji so Levici očitali, da je s svojim ravnanjem zlorabila demokracijo. Vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper je poudarila, da so pravila v hramu demokracije jasna. "Imaš pravico do razprave, nimaš pa pravice tisočkrat ponoviti iste izjave, nimaš pravice ure in ure brati iz časopisa, nimaš pravice glasovati, če nisi član obora, kar se je dogajalo v četrtek," je naštela. Ob vprašanju, kaj dogodki pomenijo za razmerje moči med koalicijo in opozicijo, je opozorila, da je "to z Levico bila malo prisilna poroka", a ob tem dodala, da si SAB želi levosredinske vlade in da brez glasov Levice ne gre.

"Edina zloraba demokracije, ki se je v četrtek zgodila, je bilo to, da je vladna koalicija sejo vodila na način, da nam je vzela možnost razprave tako, da ni dovoljevala postopkovnih predlogov, ki so onemogočili tudi, da bi si na normalen način vzeli premor pred glasovanjem," se je na očitke odzval Matej T. Vatovec.

Razhajanja med koalicijo in Levico